Page 73 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 73
lskem letu običajno šolajo 40 tednov, med 43,5 in 63,5 izgubljenih učnih ur 73
ustreza izgubi približno 1,09 ure (43,5 / 40) in 1,59 ur (63,5 / 40) na teden. V skla-
du z ugotovitvami Lavyja (2015) lahko takšen upad v številu učnih ur privede
do izgube znanja za med 6,54 % (6 % * 1,09) in 9,54 % (6 % * 1,59) standardne-
ga odklona.15 Za interpretacijo tega rezultata z uporabo enakih standardizira-
nih preizkusov znanja kot prej izguba znanja ustreza razliki med 6,5 in 9,5 točk
na testu z enako lestvico kot v raziskavah PISA ali TIMMS (tj. povprečje lestvice
500 točk in standardni odklon v vrednosti 100 točk).
Priloga 2
Izračun grobe ocene dolgoročnih posledic verjetnega učinka
epidemije COVID19 na izobraževanje v Franciji na makro ravni
Ta priloga proučuje dolgoročne posledice verjetnega učinka epidemije CO-
VID19 na izobraževanje na makro ravni. Glavni namen je podati grobe ocene
skupne letne izgube dobička, ki bo nastala zaradi izgube znanja pri prehodu
z učenja v živo na spletno učenje v skladu z izračunom iz priloge 1. Osredoto-
čamo pa se le na Francijo, saj bi morali za izračun teh ocen uporabiti dejansko
višino povprečnega letnega/mesečnega zaslužka, kar pa je veliko lažje v pri-
meru, da je šolanje na ustrezni stopnji izobrazbe obvezno.16 Francija je namreč
edina država med obravnavanimi v prilogi 1, pri kateri so preučevali obvezno
šolanje (tj. primarno raven izobraževanja). V preostanku te priloge je opisana
metoda, ki jo je mogoče uporabiti za pridobitev zgoraj omenjenih ocen.
V 4. poglavju smo predstavili raziskavo Jaumeja in Willéna (2019), ki sta do-
kazala, da je 88 dni stavk osnovnošolskih učiteljev v Argentini zaslužek znižalo
za med 1,9 in 3,2 % (v povprečju 2,55 %). Kot je navedeno v prilogi 1, so francoski
učenci zaradi epidemije COVID-19 izgubili 84 učnih ur, kar ustreza 16,8 zamu-
jenih šolskih dni (francoski učenci primarne ravni izobraževanja se v šoli učijo
5 »neto učnih ur« na dan, tj. 84 / 5 = 16,8). Po njunih ugotovitvah17 se pričakuje,
da bo 16,8 izgubljenih šolskih dni zaslužek znižalo za 0,49 %.
V naslednjem koraku je treba oceniti referenčni zaslužek, na podlagi kate-
rega se lahko izračuna izgubo. Ker se zaslužek okoli 40. leta šteje kot dober po-
kazatelj zaslužka v življenjskem ciklu (Böhlmark in Lindquist 2006), za referen-
15 Glede na to, da se nekatere šole nižj ein višje sekundarne ravni v Nemčiji utegnejo ponovno odpre-
ti po 4. maju 2020, je zanimivo sklepati, da se za vsak dodaten teden zaprte šole izguba znanja po-
veča za med 31 % in 1,91 % standardnega odklona.
16 V tem primeru lahko za referenco vzamemo povprečni zaslužek. Če stopnja izobrazbe presega
stopnjo obveznega šolanja, je znesek zaslužka višji od povprečnega, vendar je težko izračunati viši-
no (nekateri dijaki višje sekundarne ravni se denimo ne vpišejo na fakulteto, drugi se vpišejo, ven-
dar študija ne dokončajo ipd.).
17 Implicitno se domneva, da zamujeni šolski dnevi na zaslužek vplivajo linearno. Dodatno bi lahko
predpostavljali, da je tak učinek konveksen (narašča s povečevanjem števila izgubljenih šolskih dni)
in v tem primeru bi naši izračuni precenili pričakovano izgubo prihodkov.
prilogi
ustreza izgubi približno 1,09 ure (43,5 / 40) in 1,59 ur (63,5 / 40) na teden. V skla-
du z ugotovitvami Lavyja (2015) lahko takšen upad v številu učnih ur privede
do izgube znanja za med 6,54 % (6 % * 1,09) in 9,54 % (6 % * 1,59) standardne-
ga odklona.15 Za interpretacijo tega rezultata z uporabo enakih standardizira-
nih preizkusov znanja kot prej izguba znanja ustreza razliki med 6,5 in 9,5 točk
na testu z enako lestvico kot v raziskavah PISA ali TIMMS (tj. povprečje lestvice
500 točk in standardni odklon v vrednosti 100 točk).
Priloga 2
Izračun grobe ocene dolgoročnih posledic verjetnega učinka
epidemije COVID19 na izobraževanje v Franciji na makro ravni
Ta priloga proučuje dolgoročne posledice verjetnega učinka epidemije CO-
VID19 na izobraževanje na makro ravni. Glavni namen je podati grobe ocene
skupne letne izgube dobička, ki bo nastala zaradi izgube znanja pri prehodu
z učenja v živo na spletno učenje v skladu z izračunom iz priloge 1. Osredoto-
čamo pa se le na Francijo, saj bi morali za izračun teh ocen uporabiti dejansko
višino povprečnega letnega/mesečnega zaslužka, kar pa je veliko lažje v pri-
meru, da je šolanje na ustrezni stopnji izobrazbe obvezno.16 Francija je namreč
edina država med obravnavanimi v prilogi 1, pri kateri so preučevali obvezno
šolanje (tj. primarno raven izobraževanja). V preostanku te priloge je opisana
metoda, ki jo je mogoče uporabiti za pridobitev zgoraj omenjenih ocen.
V 4. poglavju smo predstavili raziskavo Jaumeja in Willéna (2019), ki sta do-
kazala, da je 88 dni stavk osnovnošolskih učiteljev v Argentini zaslužek znižalo
za med 1,9 in 3,2 % (v povprečju 2,55 %). Kot je navedeno v prilogi 1, so francoski
učenci zaradi epidemije COVID-19 izgubili 84 učnih ur, kar ustreza 16,8 zamu-
jenih šolskih dni (francoski učenci primarne ravni izobraževanja se v šoli učijo
5 »neto učnih ur« na dan, tj. 84 / 5 = 16,8). Po njunih ugotovitvah17 se pričakuje,
da bo 16,8 izgubljenih šolskih dni zaslužek znižalo za 0,49 %.
V naslednjem koraku je treba oceniti referenčni zaslužek, na podlagi kate-
rega se lahko izračuna izgubo. Ker se zaslužek okoli 40. leta šteje kot dober po-
kazatelj zaslužka v življenjskem ciklu (Böhlmark in Lindquist 2006), za referen-
15 Glede na to, da se nekatere šole nižj ein višje sekundarne ravni v Nemčiji utegnejo ponovno odpre-
ti po 4. maju 2020, je zanimivo sklepati, da se za vsak dodaten teden zaprte šole izguba znanja po-
veča za med 31 % in 1,91 % standardnega odklona.
16 V tem primeru lahko za referenco vzamemo povprečni zaslužek. Če stopnja izobrazbe presega
stopnjo obveznega šolanja, je znesek zaslužka višji od povprečnega, vendar je težko izračunati viši-
no (nekateri dijaki višje sekundarne ravni se denimo ne vpišejo na fakulteto, drugi se vpišejo, ven-
dar študija ne dokončajo ipd.).
17 Implicitno se domneva, da zamujeni šolski dnevi na zaslužek vplivajo linearno. Dodatno bi lahko
predpostavljali, da je tak učinek konveksen (narašča s povečevanjem števila izgubljenih šolskih dni)
in v tem primeru bi naši izračuni precenili pričakovano izgubo prihodkov.
prilogi
