Page 70 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 70
Glede na prej omenjeno raziskavo, ki sta jo izvedla Delès in Pirone, fran-
coski starši poročajo, da so otrokom pri učenju doma med zaprtjem šol v pov-
prečju pomagali približno 3,2 ure dnevno. Čeprav se raziskava osredotoča na
učence in dijake z različnih stopenj izobraževanja, je glavni poudarek na pri-
marni ravni izobraževanja, saj je za njih manj verjetno, da se bodo lahko učili
samostojno.2 Ko so v Franciji šole odprte, se učenci primarne ravni izobraževa-
nja v povprečju skupno izobražujejo približno 5 ur »neto« dnevno (OECD 2019),
poleg tega pa naj bi domačo nalogo reševali približno eno uro na dan.3 To po-
meni, da se v običajnih okoliščinah učijo približno 6 ur dnevno.
V številnih študijah so poskušali primerjati spletno učenje s tradicionalnim
učenjem, vendar so bili rezultati mešani4 in v mnogih raziskavah so zaključili,
da ni statistično pomembne razlike med tema dvema načinoma poučevanja
glede na dosežke učencev (npr. glejte Birkeland et al. 2015 ali Wrenn 2015). Pri
našem pristopu bi tako morali upoštevati, da so ure, namenjene učenju prek
spleta, enakovredne učnim uram v učilnicah.5
Ob upoštevanju navedenih vidikov naj bi se v obdobju brez epidemije CO-
70 VID-19 in zapiranja šol francoski učenci primarne ravni učili 2,8 ur (6 – 3,2) več
dnevno ali 14 ur (2,8 * 5) več tedensko. Glede na to, da je bilo v skladu z nave-
denim zamujenih 6 tednov šolanja, so francoski učenci skupno izgubili 84 ur
(6 * 14). To predstavlja 9,33 %6 skupnega neto števila učnih ur v francoskih jav-
nih šolah primarne ravni v celotnem šolskem letu. Za približno oceno vpliva te
situacije na dosežke otrok bi lahko upoštevali ugotovitve analize, ki jo je op-
2 Povprečna vrednost po vseh stopnjah izobraževanja znaša 3,2 ure in ni značilna le za učence pri-
marne ravni izobraževanja. Raziskava poleg primarne ravni izobraževanja zajema tudi predšolske
otroke in sekundarno raven izobraževanja. Če starši učencev sekundarne ravni pri učenju doma po-
magajo manj časa v primerjavi z starši učencev primarne ravni (zaradi česar je številka v analizi pre-
visoka), bi lahko to razliko delno izenačili z dejstvom, da starši verjetno več časa preživijo s predšol-
skimi otroki kot z učenci primarne ravni izobraževanja.
3 https://www.theschoolrun.com/primary-school-in-france
4 Ahn in Mceachin (2017) ugotavljata, da je izobraževanje v učilnici učinkovitejše od spletnega izobra-
ževanja, čeprav je treba upoštevati, da se njuna študija osredotoča na zelo specifično vrsto šol, in si-
cer na šole K-12, pri katerih skoraj celotno izobraževanje poteka prek spleta in učenju v učilnicah na-
menijo le malo časa, učenci pa so kljub temu redno vpisani. Nasprotno pa rezultati metaanaliz, ki so
jih izvedli Means et al. (2010), kažejo, da so učenci, ki so se izobraževali prek spleta, dosegli boljše re-
zultate kot njihovi vrstniki, ki so se izobraževali v učilnicah.
5 V tem primeru se domneva, da spletne in tradicionalne metode učenja enako vplivajo na dosež-
ke učencev skozi celotno obdobje karantene, vendar morda temu ni tako. V prvih dneh ali tednih
karantene so se morali učenci (in njihovi starši) prilagoditi novim razmeram, zato se verjetno ni-
so mogli zelo učinkovito učiti. Sčasoma pa so verjetno razvili rutine, zaradi katerih je bilo učenje
učinkovitejše.
6 Podobno oceno smo pridobili ob upoštevanju enostavne predpostavke, ki so jo oblikovali Fave-
ro, Ichino in Rustichini (https://www.ilfoglio.it/scuola/2020/05/08/news/si-puo-tornare-a-scuola-di-
videndo-gli-insegnanti-non-glialunni-317160/), pri kateri predpostavljajo, da je spletno učenje pol
manj učinkovito kot tradicionalno učenje. Na podlagi tega pristopa francoskim učencem primarne
ravni izobraževanja manjka 12,5 učnih ur na teden (polovica od 25 tedenskih neto učnih ur v šoli),
kar v 6 tednih ustreza 8,33 % skupnega števila neto učnih ur v francoskih javnih šolah primarne rav-
ni med celotnim šolskim letom.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
coski starši poročajo, da so otrokom pri učenju doma med zaprtjem šol v pov-
prečju pomagali približno 3,2 ure dnevno. Čeprav se raziskava osredotoča na
učence in dijake z različnih stopenj izobraževanja, je glavni poudarek na pri-
marni ravni izobraževanja, saj je za njih manj verjetno, da se bodo lahko učili
samostojno.2 Ko so v Franciji šole odprte, se učenci primarne ravni izobraževa-
nja v povprečju skupno izobražujejo približno 5 ur »neto« dnevno (OECD 2019),
poleg tega pa naj bi domačo nalogo reševali približno eno uro na dan.3 To po-
meni, da se v običajnih okoliščinah učijo približno 6 ur dnevno.
V številnih študijah so poskušali primerjati spletno učenje s tradicionalnim
učenjem, vendar so bili rezultati mešani4 in v mnogih raziskavah so zaključili,
da ni statistično pomembne razlike med tema dvema načinoma poučevanja
glede na dosežke učencev (npr. glejte Birkeland et al. 2015 ali Wrenn 2015). Pri
našem pristopu bi tako morali upoštevati, da so ure, namenjene učenju prek
spleta, enakovredne učnim uram v učilnicah.5
Ob upoštevanju navedenih vidikov naj bi se v obdobju brez epidemije CO-
70 VID-19 in zapiranja šol francoski učenci primarne ravni učili 2,8 ur (6 – 3,2) več
dnevno ali 14 ur (2,8 * 5) več tedensko. Glede na to, da je bilo v skladu z nave-
denim zamujenih 6 tednov šolanja, so francoski učenci skupno izgubili 84 ur
(6 * 14). To predstavlja 9,33 %6 skupnega neto števila učnih ur v francoskih jav-
nih šolah primarne ravni v celotnem šolskem letu. Za približno oceno vpliva te
situacije na dosežke otrok bi lahko upoštevali ugotovitve analize, ki jo je op-
2 Povprečna vrednost po vseh stopnjah izobraževanja znaša 3,2 ure in ni značilna le za učence pri-
marne ravni izobraževanja. Raziskava poleg primarne ravni izobraževanja zajema tudi predšolske
otroke in sekundarno raven izobraževanja. Če starši učencev sekundarne ravni pri učenju doma po-
magajo manj časa v primerjavi z starši učencev primarne ravni (zaradi česar je številka v analizi pre-
visoka), bi lahko to razliko delno izenačili z dejstvom, da starši verjetno več časa preživijo s predšol-
skimi otroki kot z učenci primarne ravni izobraževanja.
3 https://www.theschoolrun.com/primary-school-in-france
4 Ahn in Mceachin (2017) ugotavljata, da je izobraževanje v učilnici učinkovitejše od spletnega izobra-
ževanja, čeprav je treba upoštevati, da se njuna študija osredotoča na zelo specifično vrsto šol, in si-
cer na šole K-12, pri katerih skoraj celotno izobraževanje poteka prek spleta in učenju v učilnicah na-
menijo le malo časa, učenci pa so kljub temu redno vpisani. Nasprotno pa rezultati metaanaliz, ki so
jih izvedli Means et al. (2010), kažejo, da so učenci, ki so se izobraževali prek spleta, dosegli boljše re-
zultate kot njihovi vrstniki, ki so se izobraževali v učilnicah.
5 V tem primeru se domneva, da spletne in tradicionalne metode učenja enako vplivajo na dosež-
ke učencev skozi celotno obdobje karantene, vendar morda temu ni tako. V prvih dneh ali tednih
karantene so se morali učenci (in njihovi starši) prilagoditi novim razmeram, zato se verjetno ni-
so mogli zelo učinkovito učiti. Sčasoma pa so verjetno razvili rutine, zaradi katerih je bilo učenje
učinkovitejše.
6 Podobno oceno smo pridobili ob upoštevanju enostavne predpostavke, ki so jo oblikovali Fave-
ro, Ichino in Rustichini (https://www.ilfoglio.it/scuola/2020/05/08/news/si-puo-tornare-a-scuola-di-
videndo-gli-insegnanti-non-glialunni-317160/), pri kateri predpostavljajo, da je spletno učenje pol
manj učinkovito kot tradicionalno učenje. Na podlagi tega pristopa francoskim učencem primarne
ravni izobraževanja manjka 12,5 učnih ur na teden (polovica od 25 tedenskih neto učnih ur v šoli),
kar v 6 tednih ustreza 8,33 % skupnega števila neto učnih ur v francoskih javnih šolah primarne rav-
ni med celotnim šolskim letom.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
