Page 61 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 61
pr edšolsk a vzgoja v dr žavah članicah eu in nečlanicah
šolskih otrok – pomočnice vzgojiteljic pa srednješolsko izobrazbo. Otroci
so razdeljeni v prvo (1–3 leta) in drugo (3–6 let) starostno obdobje, na pod-
lagi slednjega se načrtujejo vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vrtcu, te-
melječe na ciljih in načelih slovenskega nacionalnega kurikuluma. Starši
lahko otroka vpišejo v vrtec z dopolnjenimi 11 meseci in v njem lahko osta-
ne do vstopa v šolo oziroma do 31. avgusta tekočega leta, kadar je najmlajši
od teh otrok star 5 let in osem mesecev, najstarejši pa 6 let in 8 mesecev. Po
zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v šolskem letu
2018/19 v vrtce v Sloveniji vključenih 87147 otrok (81,7 %), starih od 11 mese-
cev do 5 let, ki so v javnih vrtcih, zasebnih vrtcih, vrtcih pri osnovnih šolah
in varstvenih družinah. Število vključenih otrok se povečuje, čeprav pred-
šolska vzgoja v Sloveniji ni obvezna. Poleg Kurikuluma za vrtce se v Slove-
niji izvajajo še waldorfski, montessori in katoliški program ter od šolske-
ga leta 2018/19 krajši program za otroke, ki so leto pred vstopom v šolo in
ne obiskujejo vrtca. Vsi programi morajo pridobiti pozitivno mnenje Stro-
kovnega sveta Republike Slovenije pri Ministrstvu za znanost, izobraževa-
nje in šport.
Predšolska vzgoja na Hrvaškem
Na Hrvaškem so se sredi 19. st. začele odpirati prve hiše, v katerih so obsta-
jala varstva za otroke, ki pa niso imele izobraževalno vlogo, ter so bile do
sredine 20. stol. zasebne ali verske. Ravno tako kot v Sloveniji se opazne
spremembe začnejo dogajati v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnje-
ga stoletja. Z osamosvojitvijo v 90. letih so se začela spreminjati zakono-
dajna izhodišča, ki so zajela tudi predšolsko vzgojo in izobraževanje. Poleg
Zakona o predšolski vzgoji in izobraževanju najdemo še 42 različnih zako-
nov, pravilnikov in podzakonskih aktov, ki so povezani s sistemom pred-
šolske vzgoje. Na Hrvaškem se predšolska vzgoja izvaja na podlagi Zakona
o predšolski vzgoji in izobraževanju (1997), Zakona o spremembah in do-
polnitvah Zakona o predšolski vzgoji in izobraževanju (2007 in 2013), Dr-
žavnega pedagoškega standarda predšolske vzgoje in izobraževanja (2008),
Sprememb državnega pedagoškega standarda (2010), Programskih usme-
ritev vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok (1991), Nacionalnega ku-
rikuluma za zgodnjo in predšolsko vzgojo in izobraževanje (2014) ter na
podlagi odlokov občin ustanoviteljic. Nacionalni kurikulum za zgodnjo in
predšolsko vzgojo in izobraževanje (2014) na Hrvaškem se vsebinsko raz-
likuje od slovenskega. Veliko pozornosti je usmerjene v individualni ra-
zvoj posameznega otroka in razvoj njegovih potencialov. Osnovna načela
61
šolskih otrok – pomočnice vzgojiteljic pa srednješolsko izobrazbo. Otroci
so razdeljeni v prvo (1–3 leta) in drugo (3–6 let) starostno obdobje, na pod-
lagi slednjega se načrtujejo vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vrtcu, te-
melječe na ciljih in načelih slovenskega nacionalnega kurikuluma. Starši
lahko otroka vpišejo v vrtec z dopolnjenimi 11 meseci in v njem lahko osta-
ne do vstopa v šolo oziroma do 31. avgusta tekočega leta, kadar je najmlajši
od teh otrok star 5 let in osem mesecev, najstarejši pa 6 let in 8 mesecev. Po
zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v šolskem letu
2018/19 v vrtce v Sloveniji vključenih 87147 otrok (81,7 %), starih od 11 mese-
cev do 5 let, ki so v javnih vrtcih, zasebnih vrtcih, vrtcih pri osnovnih šolah
in varstvenih družinah. Število vključenih otrok se povečuje, čeprav pred-
šolska vzgoja v Sloveniji ni obvezna. Poleg Kurikuluma za vrtce se v Slove-
niji izvajajo še waldorfski, montessori in katoliški program ter od šolske-
ga leta 2018/19 krajši program za otroke, ki so leto pred vstopom v šolo in
ne obiskujejo vrtca. Vsi programi morajo pridobiti pozitivno mnenje Stro-
kovnega sveta Republike Slovenije pri Ministrstvu za znanost, izobraževa-
nje in šport.
Predšolska vzgoja na Hrvaškem
Na Hrvaškem so se sredi 19. st. začele odpirati prve hiše, v katerih so obsta-
jala varstva za otroke, ki pa niso imele izobraževalno vlogo, ter so bile do
sredine 20. stol. zasebne ali verske. Ravno tako kot v Sloveniji se opazne
spremembe začnejo dogajati v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnje-
ga stoletja. Z osamosvojitvijo v 90. letih so se začela spreminjati zakono-
dajna izhodišča, ki so zajela tudi predšolsko vzgojo in izobraževanje. Poleg
Zakona o predšolski vzgoji in izobraževanju najdemo še 42 različnih zako-
nov, pravilnikov in podzakonskih aktov, ki so povezani s sistemom pred-
šolske vzgoje. Na Hrvaškem se predšolska vzgoja izvaja na podlagi Zakona
o predšolski vzgoji in izobraževanju (1997), Zakona o spremembah in do-
polnitvah Zakona o predšolski vzgoji in izobraževanju (2007 in 2013), Dr-
žavnega pedagoškega standarda predšolske vzgoje in izobraževanja (2008),
Sprememb državnega pedagoškega standarda (2010), Programskih usme-
ritev vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok (1991), Nacionalnega ku-
rikuluma za zgodnjo in predšolsko vzgojo in izobraževanje (2014) ter na
podlagi odlokov občin ustanoviteljic. Nacionalni kurikulum za zgodnjo in
predšolsko vzgojo in izobraževanje (2014) na Hrvaškem se vsebinsko raz-
likuje od slovenskega. Veliko pozornosti je usmerjene v individualni ra-
zvoj posameznega otroka in razvoj njegovih potencialov. Osnovna načela
61
