Page 59 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 59
pr edšolsk a vzgoja v dr žavah članicah eu in nečlanicah
izhodišč ter programske in kurikularne usmeritve za vrtce. S primerjal-
no analizo raziskovalnih sklopov Zakonodajna in programska izhodišča
s področja vzgoje in izobraževanja na predšolski stopnji ter Kurikuli in
okvirni programi za vrtce v naštetih državah smo predstavili okvire in so-
dobne didaktične mehanizme, ki stremijo k didaktično-metodični prenovi
predšolskega področja. Namreč, ko gre za pravice otroka do vzgoje in izo-
braževanja ter ustvarjanja kvalitetnih pogojev na institucionalni ravni, pri-
čakujemo, da se otrokom nudijo vsaj podobne možnosti. Vedno več otrok
zgodnjega in predšolskega obdobja je vključenih v katero od oblik organi-
ziranega vzgojno-izobraževalnega sistema in jim je treba nuditi visoko ra-
ven kakovosti.
Metodologija
Na podlagi dostopnih virov smo pregledali in analizirali zakonodajna in
programska izhodišča v Republiki Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in BiH,
kurikule za vrtce ter stopnje izobrazbe vzgojiteljev. Z naštetimi zakono-
dajnimi in programskimi izhodišči smo opravili mednarodno primerjal-
no analizo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot članicama
EU, in Republiko Srbijo ter Bosno in Hercegovino, ki nista članici. Ugotav-
ljali smo, na kakšen način je na sistemski ravni poskrbljeno za vzgojo in iz-
obraževanje predšolskih otrok. Pri tem smo želeli ugotoviti, kako sistemi v
naštetih državah delujejo, v čem se razlikujejo in kaj jim je skupno na po-
dročju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok in ali se otrokom, ki so
vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje, nudijo optimalni po-
goji za razvoj.
Predšolska vzgoja v Sloveniji
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile opazne ne-
katere pomembne razvojne spremembe (razvoj programov, zvišanje stop-
nje izobrazbe za strokovne delavke in delavce, kakovostnejša oprema igral-
nic in didaktičnih pripomočkov in naraščanje deleža otrok, vključenih v
vrtec). Vsi javni vrtci in nekateri vrtci s koncesijo pri svojem delu upošteva-
jo načela, cilje in smernice nacionalnega Kurikuluma za vrtce (1999). Poleg
tega morajo slovenski vrtci upoštevati normative o številu otrok in odra-
slih v oddelku (Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšol-
ske vzgoje, 2014) ter relativno natančne in stroge predpise o prostorski ure-
ditvi, ki je pomembna za zdravje in varnost otrok (Pravilnik o normativih
59
izhodišč ter programske in kurikularne usmeritve za vrtce. S primerjal-
no analizo raziskovalnih sklopov Zakonodajna in programska izhodišča
s področja vzgoje in izobraževanja na predšolski stopnji ter Kurikuli in
okvirni programi za vrtce v naštetih državah smo predstavili okvire in so-
dobne didaktične mehanizme, ki stremijo k didaktično-metodični prenovi
predšolskega področja. Namreč, ko gre za pravice otroka do vzgoje in izo-
braževanja ter ustvarjanja kvalitetnih pogojev na institucionalni ravni, pri-
čakujemo, da se otrokom nudijo vsaj podobne možnosti. Vedno več otrok
zgodnjega in predšolskega obdobja je vključenih v katero od oblik organi-
ziranega vzgojno-izobraževalnega sistema in jim je treba nuditi visoko ra-
ven kakovosti.
Metodologija
Na podlagi dostopnih virov smo pregledali in analizirali zakonodajna in
programska izhodišča v Republiki Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in BiH,
kurikule za vrtce ter stopnje izobrazbe vzgojiteljev. Z naštetimi zakono-
dajnimi in programskimi izhodišči smo opravili mednarodno primerjal-
no analizo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot članicama
EU, in Republiko Srbijo ter Bosno in Hercegovino, ki nista članici. Ugotav-
ljali smo, na kakšen način je na sistemski ravni poskrbljeno za vzgojo in iz-
obraževanje predšolskih otrok. Pri tem smo želeli ugotoviti, kako sistemi v
naštetih državah delujejo, v čem se razlikujejo in kaj jim je skupno na po-
dročju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok in ali se otrokom, ki so
vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje, nudijo optimalni po-
goji za razvoj.
Predšolska vzgoja v Sloveniji
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile opazne ne-
katere pomembne razvojne spremembe (razvoj programov, zvišanje stop-
nje izobrazbe za strokovne delavke in delavce, kakovostnejša oprema igral-
nic in didaktičnih pripomočkov in naraščanje deleža otrok, vključenih v
vrtec). Vsi javni vrtci in nekateri vrtci s koncesijo pri svojem delu upošteva-
jo načela, cilje in smernice nacionalnega Kurikuluma za vrtce (1999). Poleg
tega morajo slovenski vrtci upoštevati normative o številu otrok in odra-
slih v oddelku (Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšol-
ske vzgoje, 2014) ter relativno natančne in stroge predpise o prostorski ure-
ditvi, ki je pomembna za zdravje in varnost otrok (Pravilnik o normativih
59
