Page 60 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 60
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, 2000).7 Pred-
šolska vzgoja in izobraževanje otrok zgodnjega in predšolskega obdobja se
odvijata v vzgojno- izobraževalnih zavodih. Po trenutnih podatkih Mini-
strstva za izobraževanje, znanost in šport je teh v Sloveniji 408 (javnih in
zasebnih vrtcev), skupaj z enotami jih je 1168, pri osnovnih šolah pa deluje-
jo 203 vrtci z vsaj eno enoto. Predšolska vzgoja v Republiki Sloveniji se iz-
vaja na podlagi Zakona o vrtcih (1996) in Zakona o spremembah in dopol-
nitvah zakona o vrtcih (2010), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja (ZOFVI, 1996), Pravilnika o normativih za opravljanje de-
javnosti predšolske vzgoje (2014), Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobra-
ževanje v Republiki Sloveniji (2017), Kurikuluma za vrtce (1999), Bele knjige
za vzgojo in izobraževanje (2011), Pravilnika o normativih in minimalnih
tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) in ostalih zakonskih
in podzakonskih predpisov na področju predšolske vzgoje. Kurikulum za
vrtce (1999) je nacionalni dokument, v katerem so smernice, cilji in nače-
la ter pripomočki vsem strokovnim delavcem v vrtcu. Okoli 95 % vrtcev v
Sloveniji izvaja program v vrtcu na podlagi kurikularnih usmeritev, osta-
li vrtci pa po posebnih pedagoških načelih (koncept Reggio Emilia, wal-
dorfski pristop, pristop Montessori, katoliški program, Korak za korakom),
obstaja tudi urejen sistem reguliranega varstva predšolskih otrok na domu.
Slovenija ima za predšolsko vzgojo malo alternativnih programov oziroma
je vanje vključenih razmeroma malo otrok. Med drugimi oblikami varstva
in vzgoje predšolskih otrok poznamo predšolsko vzgojo na narodno me-
šanih območjih, predšolsko vzgojo, ki poteka v bolnišnicah ali na domu.
Med pomembnejšimi projekti oziroma programi, ki združujejo v omrežja
več vrtcev v državi, so tudi ekovrtci, »zdravi vrtci«, mreža učečih se vrtcev
in šol, Korak za korakom in podobni. V oddelku vrtca delata vzgojitelj in
pomočnik vzgojitelja. V vrtcu so tudi svetovalni delavci, organizator pre-
hrane, organizator zdravstveno-higienskega režima, lahko pa tudi drugi
strokovni delavci. Naloga svetovalnih delavcev je svetovalno delo z otro-
ki (individualno in v skupini), svetovalno in posvetovalno delo s starši in
strokovnimi delavci vrtca ter sodelovanje pri organizaciji in načrtovanju
dela vrtca. Poslovodni organ in pedagoški vodja vrtca je ravnatelj. Zahteva-
ne pogoje za strokovne delavce predpisujeta 40. člen Zakona o vrtcih in 92.
člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Vzgo-
jiteljice morajo imeti vsaj prvo stopnjo visoke izobrazbe, vzgojiteljice pred-
7 Eurydice 2018; https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/early-
-childhood-education-and-care-77_sl.
60
in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, 2000).7 Pred-
šolska vzgoja in izobraževanje otrok zgodnjega in predšolskega obdobja se
odvijata v vzgojno- izobraževalnih zavodih. Po trenutnih podatkih Mini-
strstva za izobraževanje, znanost in šport je teh v Sloveniji 408 (javnih in
zasebnih vrtcev), skupaj z enotami jih je 1168, pri osnovnih šolah pa deluje-
jo 203 vrtci z vsaj eno enoto. Predšolska vzgoja v Republiki Sloveniji se iz-
vaja na podlagi Zakona o vrtcih (1996) in Zakona o spremembah in dopol-
nitvah zakona o vrtcih (2010), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja (ZOFVI, 1996), Pravilnika o normativih za opravljanje de-
javnosti predšolske vzgoje (2014), Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobra-
ževanje v Republiki Sloveniji (2017), Kurikuluma za vrtce (1999), Bele knjige
za vzgojo in izobraževanje (2011), Pravilnika o normativih in minimalnih
tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) in ostalih zakonskih
in podzakonskih predpisov na področju predšolske vzgoje. Kurikulum za
vrtce (1999) je nacionalni dokument, v katerem so smernice, cilji in nače-
la ter pripomočki vsem strokovnim delavcem v vrtcu. Okoli 95 % vrtcev v
Sloveniji izvaja program v vrtcu na podlagi kurikularnih usmeritev, osta-
li vrtci pa po posebnih pedagoških načelih (koncept Reggio Emilia, wal-
dorfski pristop, pristop Montessori, katoliški program, Korak za korakom),
obstaja tudi urejen sistem reguliranega varstva predšolskih otrok na domu.
Slovenija ima za predšolsko vzgojo malo alternativnih programov oziroma
je vanje vključenih razmeroma malo otrok. Med drugimi oblikami varstva
in vzgoje predšolskih otrok poznamo predšolsko vzgojo na narodno me-
šanih območjih, predšolsko vzgojo, ki poteka v bolnišnicah ali na domu.
Med pomembnejšimi projekti oziroma programi, ki združujejo v omrežja
več vrtcev v državi, so tudi ekovrtci, »zdravi vrtci«, mreža učečih se vrtcev
in šol, Korak za korakom in podobni. V oddelku vrtca delata vzgojitelj in
pomočnik vzgojitelja. V vrtcu so tudi svetovalni delavci, organizator pre-
hrane, organizator zdravstveno-higienskega režima, lahko pa tudi drugi
strokovni delavci. Naloga svetovalnih delavcev je svetovalno delo z otro-
ki (individualno in v skupini), svetovalno in posvetovalno delo s starši in
strokovnimi delavci vrtca ter sodelovanje pri organizaciji in načrtovanju
dela vrtca. Poslovodni organ in pedagoški vodja vrtca je ravnatelj. Zahteva-
ne pogoje za strokovne delavce predpisujeta 40. člen Zakona o vrtcih in 92.
člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Vzgo-
jiteljice morajo imeti vsaj prvo stopnjo visoke izobrazbe, vzgojiteljice pred-
7 Eurydice 2018; https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/early-
-childhood-education-and-care-77_sl.
60
