Page 66 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 66
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Iz Tabele 5 lahko sklepamo, da je število otrok, zajetih v organizirano
predšolsko vzgojo in izobraževanje bodisi v javnih ali zasebnih vrtcih, od-
stotkovno najvišje v Republiki Sloveniji, sledi na Hrvaškem. Republika Sr-
bija ima okoli 50 % vključenih otrok, medtem ko jev Bosni in Hercegovini
porazno nizko število otrok, vključenih v organizirano predšolsko vzgojo
in izobraževanje, celo v obveznem predšolskem programu.
Tabela 6: Normativi za število otrok v skupini
Število otrok v oddelku SLO HR SRB BIH
6 do 12 m. - 5 7 -
1 do 2 leti 12 (2) 12 12 12 (10–16)
2 do 3 12 (2) 14 16 16 (13–21)
3 do 4 17 (2) 18 20 19 (14–25)
4 do 5 22 (2) 20 24 21 (16–27)
5 do 6 22 (2) 23 24 26 (20–32)
6 do vstopa v šolo - 25 26 -
Kombinirani 2. st. obdobja 17 (2) 20–22 20 23 (18–30)
Iz Tabele 6 vidimo, da so normativi podobni v Republiki Sloveniji in
na Hrvaškem, čeprav so na Hrvaškem še vedno zelo fleksibilni in v vseh
vrtcih zaradi prostorske stiske ne upoštevajo normativov. Na tem podro-
čju se intenzivno dela že deset let. V Bosni in Hercegovini imajo v vrtcih še
vedno zelo velike skupine, čeprav se v zadnjih letih trudijo spremeniti po-
goje.
Sklep
Po pregledu zakonodajnih izhodišč, pravilnikov, izobraževanj vzgojiteljev,
profilov zaposlenih v vrtcih, programskih in kurikularnih usmeritev in vse
ostale dostopne literature lahko rečemo, da se sistemi v državah razliku-
jejo na več področjih. Pri ustanoviteljskih pravicah, programskih usme-
ritvah in obveznostih zavodov ni večjih odstopanj. Pri pravicah vpisa v
vrtce po starostnem obdobju, strokovni usposobljenosti, profilu zaposle-
nih in financiranju zavodov prihaja do večjih razlik. Posebnost predšolske
vzgoje lahko izpostavimo v Bosni in Hercegovini, ki nima enotnega siste-
ma zaradi zakona, ki je okviren, in ga posamezne pokrajine prilagajajo svo-
jim potrebam, ker so pristojne za vzgojno-izobraževalne zavode. Ko gre za
Slovenijo in Hrvaško, se sistema razlikujeta v več dejavnikih, posebej pri
sofinanciranju in kadrovski politiki. Republika Srbija ima veliko pravnih
dokumentov, ki poudarjajo pomen poklicnega razvoja vzgojiteljev in njiho-
66
Iz Tabele 5 lahko sklepamo, da je število otrok, zajetih v organizirano
predšolsko vzgojo in izobraževanje bodisi v javnih ali zasebnih vrtcih, od-
stotkovno najvišje v Republiki Sloveniji, sledi na Hrvaškem. Republika Sr-
bija ima okoli 50 % vključenih otrok, medtem ko jev Bosni in Hercegovini
porazno nizko število otrok, vključenih v organizirano predšolsko vzgojo
in izobraževanje, celo v obveznem predšolskem programu.
Tabela 6: Normativi za število otrok v skupini
Število otrok v oddelku SLO HR SRB BIH
6 do 12 m. - 5 7 -
1 do 2 leti 12 (2) 12 12 12 (10–16)
2 do 3 12 (2) 14 16 16 (13–21)
3 do 4 17 (2) 18 20 19 (14–25)
4 do 5 22 (2) 20 24 21 (16–27)
5 do 6 22 (2) 23 24 26 (20–32)
6 do vstopa v šolo - 25 26 -
Kombinirani 2. st. obdobja 17 (2) 20–22 20 23 (18–30)
Iz Tabele 6 vidimo, da so normativi podobni v Republiki Sloveniji in
na Hrvaškem, čeprav so na Hrvaškem še vedno zelo fleksibilni in v vseh
vrtcih zaradi prostorske stiske ne upoštevajo normativov. Na tem podro-
čju se intenzivno dela že deset let. V Bosni in Hercegovini imajo v vrtcih še
vedno zelo velike skupine, čeprav se v zadnjih letih trudijo spremeniti po-
goje.
Sklep
Po pregledu zakonodajnih izhodišč, pravilnikov, izobraževanj vzgojiteljev,
profilov zaposlenih v vrtcih, programskih in kurikularnih usmeritev in vse
ostale dostopne literature lahko rečemo, da se sistemi v državah razliku-
jejo na več področjih. Pri ustanoviteljskih pravicah, programskih usme-
ritvah in obveznostih zavodov ni večjih odstopanj. Pri pravicah vpisa v
vrtce po starostnem obdobju, strokovni usposobljenosti, profilu zaposle-
nih in financiranju zavodov prihaja do večjih razlik. Posebnost predšolske
vzgoje lahko izpostavimo v Bosni in Hercegovini, ki nima enotnega siste-
ma zaradi zakona, ki je okviren, in ga posamezne pokrajine prilagajajo svo-
jim potrebam, ker so pristojne za vzgojno-izobraževalne zavode. Ko gre za
Slovenijo in Hrvaško, se sistema razlikujeta v več dejavnikih, posebej pri
sofinanciranju in kadrovski politiki. Republika Srbija ima veliko pravnih
dokumentov, ki poudarjajo pomen poklicnega razvoja vzgojiteljev in njiho-
66
