Page 63 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 63
pr edšolsk a vzgoja v dr žavah članicah eu in nečlanicah
o predšolski vzgoji in izobraževanju (2010), Pravilnika o splošnih osnovah
predšolskega programa (2003), Pravilnika o splošnih osnovah predšolskega
programa (2006), Pravilnika o standardih kompetenc vzgojitelja in njego-
vega profesionalnega razvoja (2017) ter ostalih zakonskih in podzakonskih
aktov. Mreža vrtcev ni enakomerna, usmerjena je v urbana področja, tako
da so otroci na ruralnih področjih v neugodnem in depriviligiranem polo-
žaju. Čeprav je sistem pravno zelo dobro urejen, je, žal, vključevanje otrok
v vrtce še vedno pod pričakovanim, saj je v tem trenutku približno 50 %.
Ravno iz Pravilnika o splošnih osnovah predšolskih programov izhajajo
osnove za načrtovanje vzgojno- izobraževalnega dela od prvega starostne-
ga obdobja do vstopa v šolo. V vrtcih neposredno delajo z otroki strokovni
delavci vzgojitelji (vaspitači) z visoko izobrazbo ter poklica medicinska se-
stra – vzgojitelj (javnoveljavni poklic v Srbiji) in defektolog – vzgojitelj. Me-
dicinska sestra – vzgojitelj lahko dela tudi s srednješolsko izobrazbo pete
stopnje, vendar samo v skupini od šestega meseca starosti do dopolnjene-
ga 3. leta.
Vzgojitelji morajo imeti končano terciarno izobraževanje prve stopnje
(osnovni strokovni študij, osnovni akademski študij ali specialistični stro-
kovni študij) ali na drugih stopnjah (magistrski univerzitetni študij, speci-
alistični univerzitetni študij ali magistrski strokovni študij). Na delovnih
mestih za izboljšanje predšolske vzgoje je zaposlena tudi svetovalna služba
naslednjih profilov: pedagog, psiholog, pedagog za likovno, glasbeno in te-
lesno vzgojo in logoped. V Pravilniku so natančno obrazložena navodila,
kako medicinske sestre – vzgojiteljice in vzgojiteljice izvajajo nego in vzgoj-
no- izobraževalne dejavnosti po področjih. V prvem starostnem obdobju
z otroki delajo medicinske sestre – vzgojiteljice, kar je posebnost, s katero
se Srbija razlikuje od ostalih držav, ki jih tu omenjamo. Starši lahko vpiše-
jo otroka v vrtec po dopolnjenem šestem mesecu starosti. Progami v vrtcih
upoštevajo, poleg zakonov, tudi Pravilnik o splošnih osnovah predšolskega
programa (2006), ki usmerja dejavnosti in osnovna področja razvoja pred-
šolskega otroka. Napisan je na 72 straneh, usmeritve so razdeljene po sta-
rostnih obdobjih (6 do 18 mesecev, 18 do 24, 24 do 36) za prvo starostno
obdobje. Sledijo usmeritve oziroma skupne lastnosti modela predšolske
vzgoje in izobraževanja za otroke od dopolnjenega tretjega leta starosti do
vstopa v šolo, približno od 6,5 do najpozneje 7,5 let. Predvidena sta dva mo-
dela, in sicer Model A in Model B. Imata veliko skupnih lastnosti, pa tudi
razlik. Model A stremi k odprtemu sistemu vzgoje ter akcijskemu razvija-
nju programa po željah in interesih otrok. Model B ima lastnosti kognitiv-
63
o predšolski vzgoji in izobraževanju (2010), Pravilnika o splošnih osnovah
predšolskega programa (2003), Pravilnika o splošnih osnovah predšolskega
programa (2006), Pravilnika o standardih kompetenc vzgojitelja in njego-
vega profesionalnega razvoja (2017) ter ostalih zakonskih in podzakonskih
aktov. Mreža vrtcev ni enakomerna, usmerjena je v urbana področja, tako
da so otroci na ruralnih področjih v neugodnem in depriviligiranem polo-
žaju. Čeprav je sistem pravno zelo dobro urejen, je, žal, vključevanje otrok
v vrtce še vedno pod pričakovanim, saj je v tem trenutku približno 50 %.
Ravno iz Pravilnika o splošnih osnovah predšolskih programov izhajajo
osnove za načrtovanje vzgojno- izobraževalnega dela od prvega starostne-
ga obdobja do vstopa v šolo. V vrtcih neposredno delajo z otroki strokovni
delavci vzgojitelji (vaspitači) z visoko izobrazbo ter poklica medicinska se-
stra – vzgojitelj (javnoveljavni poklic v Srbiji) in defektolog – vzgojitelj. Me-
dicinska sestra – vzgojitelj lahko dela tudi s srednješolsko izobrazbo pete
stopnje, vendar samo v skupini od šestega meseca starosti do dopolnjene-
ga 3. leta.
Vzgojitelji morajo imeti končano terciarno izobraževanje prve stopnje
(osnovni strokovni študij, osnovni akademski študij ali specialistični stro-
kovni študij) ali na drugih stopnjah (magistrski univerzitetni študij, speci-
alistični univerzitetni študij ali magistrski strokovni študij). Na delovnih
mestih za izboljšanje predšolske vzgoje je zaposlena tudi svetovalna služba
naslednjih profilov: pedagog, psiholog, pedagog za likovno, glasbeno in te-
lesno vzgojo in logoped. V Pravilniku so natančno obrazložena navodila,
kako medicinske sestre – vzgojiteljice in vzgojiteljice izvajajo nego in vzgoj-
no- izobraževalne dejavnosti po področjih. V prvem starostnem obdobju
z otroki delajo medicinske sestre – vzgojiteljice, kar je posebnost, s katero
se Srbija razlikuje od ostalih držav, ki jih tu omenjamo. Starši lahko vpiše-
jo otroka v vrtec po dopolnjenem šestem mesecu starosti. Progami v vrtcih
upoštevajo, poleg zakonov, tudi Pravilnik o splošnih osnovah predšolskega
programa (2006), ki usmerja dejavnosti in osnovna področja razvoja pred-
šolskega otroka. Napisan je na 72 straneh, usmeritve so razdeljene po sta-
rostnih obdobjih (6 do 18 mesecev, 18 do 24, 24 do 36) za prvo starostno
obdobje. Sledijo usmeritve oziroma skupne lastnosti modela predšolske
vzgoje in izobraževanja za otroke od dopolnjenega tretjega leta starosti do
vstopa v šolo, približno od 6,5 do najpozneje 7,5 let. Predvidena sta dva mo-
dela, in sicer Model A in Model B. Imata veliko skupnih lastnosti, pa tudi
razlik. Model A stremi k odprtemu sistemu vzgoje ter akcijskemu razvija-
nju programa po željah in interesih otrok. Model B ima lastnosti kognitiv-
63
