Page 375 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 375
povzetki ■ summaries
and practice. In order to clearly explain the research problem, the selection
of research articles was based on two main criteria: the diversity of episte-
mological bases and methodological approaches from experimental to phe-
nomenological, and the interdisciplinary research from neuro-education-
al, psycho-physiological, pedagogical-psychological and others. We based
our approach on two paradigms. The first focuses on the psychological,
neurological and educational aspects of reading, writing, reading literacy
and media multitasking. The second is the paradigm of embodied cogni-
tion, which, in particular with digitalization, enables understanding of the
changes brought by digitization, and has important implications for the ed-
ucational field. We used the analysis method, the comparative method and
the synthetic research method to critically look and analyze, compare and
combine the research findings.
Keywords: writing, reading, multitasking, learning performance, digitiza-
tion
Monika Mithans, Milena Ivanuš Grmek
Besedna interakcija med poukom: kako nanjo vpliva znanje
učencev
V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskave, katere namen je bil ugoto-
viti razlike v znanju učencev glede na stopnjo govorne participacije.
Pričakovali bi, da so učenci, ki imajo visoke ocene, aktivni soustvarjalci uč-
nega procesa. Kako je v šolskem vsakdanu, smo ugotavljali z raziskavo, ki je
bila opravljena na vzorcu 58 učencev iz 5. in 8. razreda OŠ oziroma dijakov
2. letnika gimnazije. Za merjenje govorne participacije učencev smo upo-
rabili Flandersovo analizo razredne interakcije, ki vsebuje 10 kategorij. V
vsakem razredu smo opazovali 8 ur pouka. Za izpeljavo spremenljivke go-
vorna participacija smo uporabili kategorijo F 9: samostojne izjave učencev.
Število zaznanih pojavljanj F 9 smo pretvorili na ordinalno raven in tako
dobili spremenljivko govorna participacija učencev s tremi stopnjami (niž-
ja, srednja, višja).
Rezultati kažejo, da je višja stopnja govorne participacije pogostejša pri
oceni 3 ter nižja pri oceni 5 .
Takšen rezultat je nepričakovan, saj smo predvidevali, da se učenci, ki ima-
jo kakovostnejše (pred)znanje, lažje aktivno vključujejo v pouk in sodeluje-
jo v vsebinskem vidiku komunikacije z učiteljem.
Ključne besede: demokracija, participacija učencev, znanje, Flandersova
analiza razredne interakcije, otrokove pravice
375
and practice. In order to clearly explain the research problem, the selection
of research articles was based on two main criteria: the diversity of episte-
mological bases and methodological approaches from experimental to phe-
nomenological, and the interdisciplinary research from neuro-education-
al, psycho-physiological, pedagogical-psychological and others. We based
our approach on two paradigms. The first focuses on the psychological,
neurological and educational aspects of reading, writing, reading literacy
and media multitasking. The second is the paradigm of embodied cogni-
tion, which, in particular with digitalization, enables understanding of the
changes brought by digitization, and has important implications for the ed-
ucational field. We used the analysis method, the comparative method and
the synthetic research method to critically look and analyze, compare and
combine the research findings.
Keywords: writing, reading, multitasking, learning performance, digitiza-
tion
Monika Mithans, Milena Ivanuš Grmek
Besedna interakcija med poukom: kako nanjo vpliva znanje
učencev
V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskave, katere namen je bil ugoto-
viti razlike v znanju učencev glede na stopnjo govorne participacije.
Pričakovali bi, da so učenci, ki imajo visoke ocene, aktivni soustvarjalci uč-
nega procesa. Kako je v šolskem vsakdanu, smo ugotavljali z raziskavo, ki je
bila opravljena na vzorcu 58 učencev iz 5. in 8. razreda OŠ oziroma dijakov
2. letnika gimnazije. Za merjenje govorne participacije učencev smo upo-
rabili Flandersovo analizo razredne interakcije, ki vsebuje 10 kategorij. V
vsakem razredu smo opazovali 8 ur pouka. Za izpeljavo spremenljivke go-
vorna participacija smo uporabili kategorijo F 9: samostojne izjave učencev.
Število zaznanih pojavljanj F 9 smo pretvorili na ordinalno raven in tako
dobili spremenljivko govorna participacija učencev s tremi stopnjami (niž-
ja, srednja, višja).
Rezultati kažejo, da je višja stopnja govorne participacije pogostejša pri
oceni 3 ter nižja pri oceni 5 .
Takšen rezultat je nepričakovan, saj smo predvidevali, da se učenci, ki ima-
jo kakovostnejše (pred)znanje, lažje aktivno vključujejo v pouk in sodeluje-
jo v vsebinskem vidiku komunikacije z učiteljem.
Ključne besede: demokracija, participacija učencev, znanje, Flandersova
analiza razredne interakcije, otrokove pravice
375
