Page 373 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 373
povzetki ■ summaries
is permeated by the statements about the “progress” of women and girls
and their ever so great opportunities in their life courses. The necessity to
bind oneself to the “responsible discourse in science”, which identifies dif-
ferent socially dependant inequalities, is put at the forefront. An important
question is also how to quantitatively research gender without reproduc-
ing sexual dualism and how to define gender as a category. Methodologi-
cally oriented hypothesis is presented: when defining analytical categories
and asking questions one need to take into account the connection between
methodology and epistemological orientation of the researcher (which is
very much in line with the so called situated knowledges of feminist epis-
temology).
Keywords: gender, educational research, feminist epistemologies, postfemi-
nism, responsible discourse in science
Simona Tancig
Raziskave digitalizacije branja in pisanja ter medijske
večopravilnosti: Kakšne so spremembe na kognitivnem,
čustveno-socialnem in nevrološkem področju ter v učnih
dosežkih?
Pomembna funkcija vzgoje in izobraževanja v globalnem svetu je učencem
omogočiti razvoj spretnosti in znanj, ki jih potrebujejo za aktivno udeležbo
v družbi, ki postaja vedno bolj kompleksna in jo označujeta eksplozija in-
formacij ter izjemno hiter razvoj računalniške in komunikacijske tehnolo-
gije (IKT). Digitalne tehnologije prinašajo mnoge nove priložnosti in tudi
tveganja. Nudijo izjemne možnosti dostopanja do informacij, do njihove-
ga prenosa in shranjevanja, večje povezanosti v globalni skupnosti, kola-
borativnega ustvarjanja znanja ipd. Vendar se srečujemo tudi z nekaterimi
tveganji in negativnimi učinki, ki zahtevajo veliko previdnost in premišlje-
no ter znanstveno podprto uporabo digitalne tehnologije v vzgojno-izo-
braževalnem prostoru. Namen prispevka je podati znanstveno razumeva-
nje sprememb (psiholoških in nevroloških), ki jih digitalizacija prinaša v
šolski prostor na področjih branja in pisanja ter vedno bolj razširjene me-
dijske večopravilnosti, ki imajo daljnosežne posledice za šolsko uspešnost
in razvoj kompetenc, ter kako se soočati z njimi. Prispevek vključuje kriti-
čen pregled in sintezo ugotovitev interdisciplinarnih raziskav, ki pojasnju-
jejo spremembe v kogniciji, čustveno-socialnih procesih in nevroloških ko-
relatih na omenjenih področjih digitalizacije ter kakšne implikacije imajo
ugotovitve raziskave za edukacijsko politiko in prakso. Za čim boljšo poja-
373
is permeated by the statements about the “progress” of women and girls
and their ever so great opportunities in their life courses. The necessity to
bind oneself to the “responsible discourse in science”, which identifies dif-
ferent socially dependant inequalities, is put at the forefront. An important
question is also how to quantitatively research gender without reproduc-
ing sexual dualism and how to define gender as a category. Methodologi-
cally oriented hypothesis is presented: when defining analytical categories
and asking questions one need to take into account the connection between
methodology and epistemological orientation of the researcher (which is
very much in line with the so called situated knowledges of feminist epis-
temology).
Keywords: gender, educational research, feminist epistemologies, postfemi-
nism, responsible discourse in science
Simona Tancig
Raziskave digitalizacije branja in pisanja ter medijske
večopravilnosti: Kakšne so spremembe na kognitivnem,
čustveno-socialnem in nevrološkem področju ter v učnih
dosežkih?
Pomembna funkcija vzgoje in izobraževanja v globalnem svetu je učencem
omogočiti razvoj spretnosti in znanj, ki jih potrebujejo za aktivno udeležbo
v družbi, ki postaja vedno bolj kompleksna in jo označujeta eksplozija in-
formacij ter izjemno hiter razvoj računalniške in komunikacijske tehnolo-
gije (IKT). Digitalne tehnologije prinašajo mnoge nove priložnosti in tudi
tveganja. Nudijo izjemne možnosti dostopanja do informacij, do njihove-
ga prenosa in shranjevanja, večje povezanosti v globalni skupnosti, kola-
borativnega ustvarjanja znanja ipd. Vendar se srečujemo tudi z nekaterimi
tveganji in negativnimi učinki, ki zahtevajo veliko previdnost in premišlje-
no ter znanstveno podprto uporabo digitalne tehnologije v vzgojno-izo-
braževalnem prostoru. Namen prispevka je podati znanstveno razumeva-
nje sprememb (psiholoških in nevroloških), ki jih digitalizacija prinaša v
šolski prostor na področjih branja in pisanja ter vedno bolj razširjene me-
dijske večopravilnosti, ki imajo daljnosežne posledice za šolsko uspešnost
in razvoj kompetenc, ter kako se soočati z njimi. Prispevek vključuje kriti-
čen pregled in sintezo ugotovitev interdisciplinarnih raziskav, ki pojasnju-
jejo spremembe v kogniciji, čustveno-socialnih procesih in nevroloških ko-
relatih na omenjenih področjih digitalizacije ter kakšne implikacije imajo
ugotovitve raziskave za edukacijsko politiko in prakso. Za čim boljšo poja-
373
