Page 315 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 315
timsko vodenje in sistematično razvijanje strokovnih timov v vrtcu
pomen profesionalnega razvoja vzgojiteljev in učiteljev. Če vzamemo za iz-
hodišče trditev, da je
vzgojiteljska profesija izjemno zapletena in zahteva visoko profe-
sionalno zavest in širok razpon kompetenc in da so z vidika pro-
fesionalnega razvoja še posebej pomembne kompetence za raz-
iskovanje prakse in gradnjo nove teorije na podlagi skupnega
premišljanja (Šagud in Jurčević Lozančić, 2012, v Valenčič Zuljan
in Blanuša Trošelj, 2014: 44),
potem je timska oblika, ki smo jo zastavili v ta namen, ustrezna. Tim je na-
mreč varno okolje, v katerem lahko člani skupno premišljujejo, možgansko
viharijo in prihajajo do novih idej, inovativnih pristopov in s tem do novih
profesionalnih kompetenc.
Profesionalni razvoj lahko razumemo kot dejavnosti, namenjene pod-
pori in razvoju prakse pedagoških delavcev (Noonan, 2019). In vendar se
lahko te dejavnosti med seboj razlikujejo glede na družbeno okolje in obli-
ke izvajanja, kot npr. tečaji na fakultetah, delavnice, formalni in neformalni
mentorski odnosi, raziskovalne skupine ali medkolegijale hospitacije (No-
onan, 2019).
Raziskovalci različno pristopajo raziskovanju profesionalnega razvo-
ja pedagoških delavcev. Fuller, 1969; Kagan, 1992; Katz, 1972; Berliner,1992
se osredotočijo na faze profesionalnega razvoja in oblikovanje tako imeno-
vanih linearnih faznih modelov. Nekateri raziskovalci se usmerijo na de-
javnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj, Scheckley in Allen, 1991; Kolb,
1991 pa izpostavljajo oblike in načine poklicnega učenja (v Valenčič Zuljan
in Blanuša Trošelj, 2014: 46). P. Javrh (2011) kot eno učiteljevih/vzgojitelje-
vih temeljnih nalog navaja skrb za nenehno poglabljanje kakovosti vzgoj-
no izobraževalnega dela. Ista avtorica (2011) razlaga, da se kariera razvija
učinkovito in harmonično, kadar je uspešno združenih več najpomemb-
nejših prvin: nenehno učenje in iskanje, vseživljenjsko izobraževanje, oseb-
ni načrt razvoja kariere, uravnoteženje osebnih ambicij s potrebami druži-
ne, razsodno upoštevanje stanja osebnega psihosocialnega razvoja, tekoče
soočanje in usklajevanje s potrebami delodajalca ter pravočasno prilagaja-
nje trgu dela.
Metodologija in vzorec
Kombinirana (kvantitativno-kvalitativna) raziskava, ki je potekala po me-
todi akcijskega raziskovanja z udeležbo kot študija primera, je zajemala
315
pomen profesionalnega razvoja vzgojiteljev in učiteljev. Če vzamemo za iz-
hodišče trditev, da je
vzgojiteljska profesija izjemno zapletena in zahteva visoko profe-
sionalno zavest in širok razpon kompetenc in da so z vidika pro-
fesionalnega razvoja še posebej pomembne kompetence za raz-
iskovanje prakse in gradnjo nove teorije na podlagi skupnega
premišljanja (Šagud in Jurčević Lozančić, 2012, v Valenčič Zuljan
in Blanuša Trošelj, 2014: 44),
potem je timska oblika, ki smo jo zastavili v ta namen, ustrezna. Tim je na-
mreč varno okolje, v katerem lahko člani skupno premišljujejo, možgansko
viharijo in prihajajo do novih idej, inovativnih pristopov in s tem do novih
profesionalnih kompetenc.
Profesionalni razvoj lahko razumemo kot dejavnosti, namenjene pod-
pori in razvoju prakse pedagoških delavcev (Noonan, 2019). In vendar se
lahko te dejavnosti med seboj razlikujejo glede na družbeno okolje in obli-
ke izvajanja, kot npr. tečaji na fakultetah, delavnice, formalni in neformalni
mentorski odnosi, raziskovalne skupine ali medkolegijale hospitacije (No-
onan, 2019).
Raziskovalci različno pristopajo raziskovanju profesionalnega razvo-
ja pedagoških delavcev. Fuller, 1969; Kagan, 1992; Katz, 1972; Berliner,1992
se osredotočijo na faze profesionalnega razvoja in oblikovanje tako imeno-
vanih linearnih faznih modelov. Nekateri raziskovalci se usmerijo na de-
javnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj, Scheckley in Allen, 1991; Kolb,
1991 pa izpostavljajo oblike in načine poklicnega učenja (v Valenčič Zuljan
in Blanuša Trošelj, 2014: 46). P. Javrh (2011) kot eno učiteljevih/vzgojitelje-
vih temeljnih nalog navaja skrb za nenehno poglabljanje kakovosti vzgoj-
no izobraževalnega dela. Ista avtorica (2011) razlaga, da se kariera razvija
učinkovito in harmonično, kadar je uspešno združenih več najpomemb-
nejših prvin: nenehno učenje in iskanje, vseživljenjsko izobraževanje, oseb-
ni načrt razvoja kariere, uravnoteženje osebnih ambicij s potrebami druži-
ne, razsodno upoštevanje stanja osebnega psihosocialnega razvoja, tekoče
soočanje in usklajevanje s potrebami delodajalca ter pravočasno prilagaja-
nje trgu dela.
Metodologija in vzorec
Kombinirana (kvantitativno-kvalitativna) raziskava, ki je potekala po me-
todi akcijskega raziskovanja z udeležbo kot študija primera, je zajemala
315
