Page 313 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 313
timsko vodenje in sistematično razvijanje strokovnih timov v vrtcu
Dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost tima so predmet številnih razi-
skav. Različni avtorji poudarjajo, da sestava tima, struktura dela in razde-
litev nalog v timu dokazano vplivajo na učinkovitost timskega dela (Glad-
stein, 1984; Salas, Cooke, and Rosen, 2008, v Hwang, 2018).
A. Polak (2007) po različnih avtorjih konkretneje opredeli lastnosti
in delovanje, po katerih se učinkoviti timi razlikujejo od neučinkovitih.
Povzamemo lahko, da se učinkovit tim zaveda pozitivne soodvisnosti, po-
membnosti odprte in sproščene komunikacije, ki je temelj za boljše med-
sebojno razumevanje članov tima, poznavanja vlog drugih ter večjega zau-
panja med člani, kar zagotovo spodbuja učenje članov tako o drugih kot o
sebi. Skupna in jasna vizija povezuje člane tima, vse to pa jim pomaga tako
h kakovostnejšem doseganju načrtovanih skupnih ciljev kot tudi k bolj in-
tenzivnemu profesionalnemu razvoju posameznikov znotraj tima. Tudi so-
delovalno vedenje članov tima je za učinkovitost tima izrednega pomena.
Da bi lažje razumeli različna vedenja članov v timu, so Loughry, Ohland,
and Moore (2007 v Hwang, 2018) razvili lestvico »the Comprehensive As-
sessment of Team Member Effectiveness« (op. prev.: celovita ocena učin-
kovitosti članov tima), ki učinkovitost posameznih članov tima razvrsti v
5 kategorij: prispevanje k timskemu delu, interaktivnost s timskimi kole-
gi, sledenje timu, pričakovanje kakovosti ter doseganje potrebnega znanja,
spretnosti in veščin za timsko delo.
Tabela v nadaljevanju prikazuje pet dimenzij in opisov vedenj, ki pred-
stavljajo primer učinkovitega timskega dela po Ohlandu (Ohland at al.,
2012, v Hwang, 2018).
Komunikacija
Komunikacija je osnovno orodje timskega dela in je bistvenega pomena, da
bi lahko v timu vzdrževali dobre medsebojne odnose in zagotavljali dob-
re rezultate tima. J. Lepičnik Vodopivec (2012: 15) opredeli komunikacijo
kot sestavino človekove eksistence, saj človek nenehno komunicira. Števil-
ni raziskovalci timskega dela poudarjajo pomembnost dobre in odprte ko-
munikacije za učinkovito timsko delo, saj vpliva tudi na ostale procese, ki
so sestavni del timskega dela (Polak, 2012: 34). Avtorica (prav tam) opozar-
ja, da prav komunikacijski zapleti običajno sprožijo konflikt v timu in vpli-
vajo na timsko neučinkovitost, tako je komunikaciji v timu potrebno pos-
vetiti dodatno pozornost.
313
Dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost tima so predmet številnih razi-
skav. Različni avtorji poudarjajo, da sestava tima, struktura dela in razde-
litev nalog v timu dokazano vplivajo na učinkovitost timskega dela (Glad-
stein, 1984; Salas, Cooke, and Rosen, 2008, v Hwang, 2018).
A. Polak (2007) po različnih avtorjih konkretneje opredeli lastnosti
in delovanje, po katerih se učinkoviti timi razlikujejo od neučinkovitih.
Povzamemo lahko, da se učinkovit tim zaveda pozitivne soodvisnosti, po-
membnosti odprte in sproščene komunikacije, ki je temelj za boljše med-
sebojno razumevanje članov tima, poznavanja vlog drugih ter večjega zau-
panja med člani, kar zagotovo spodbuja učenje članov tako o drugih kot o
sebi. Skupna in jasna vizija povezuje člane tima, vse to pa jim pomaga tako
h kakovostnejšem doseganju načrtovanih skupnih ciljev kot tudi k bolj in-
tenzivnemu profesionalnemu razvoju posameznikov znotraj tima. Tudi so-
delovalno vedenje članov tima je za učinkovitost tima izrednega pomena.
Da bi lažje razumeli različna vedenja članov v timu, so Loughry, Ohland,
and Moore (2007 v Hwang, 2018) razvili lestvico »the Comprehensive As-
sessment of Team Member Effectiveness« (op. prev.: celovita ocena učin-
kovitosti članov tima), ki učinkovitost posameznih članov tima razvrsti v
5 kategorij: prispevanje k timskemu delu, interaktivnost s timskimi kole-
gi, sledenje timu, pričakovanje kakovosti ter doseganje potrebnega znanja,
spretnosti in veščin za timsko delo.
Tabela v nadaljevanju prikazuje pet dimenzij in opisov vedenj, ki pred-
stavljajo primer učinkovitega timskega dela po Ohlandu (Ohland at al.,
2012, v Hwang, 2018).
Komunikacija
Komunikacija je osnovno orodje timskega dela in je bistvenega pomena, da
bi lahko v timu vzdrževali dobre medsebojne odnose in zagotavljali dob-
re rezultate tima. J. Lepičnik Vodopivec (2012: 15) opredeli komunikacijo
kot sestavino človekove eksistence, saj človek nenehno komunicira. Števil-
ni raziskovalci timskega dela poudarjajo pomembnost dobre in odprte ko-
munikacije za učinkovito timsko delo, saj vpliva tudi na ostale procese, ki
so sestavni del timskega dela (Polak, 2012: 34). Avtorica (prav tam) opozar-
ja, da prav komunikacijski zapleti običajno sprožijo konflikt v timu in vpli-
vajo na timsko neučinkovitost, tako je komunikaciji v timu potrebno pos-
vetiti dodatno pozornost.
313
