Page 310 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 310
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
tavimo potek akcijske raziskave v obravnavani organizaciji skozi interpre-
tacije raziskovalcev. Nato so predstavljeni izsledki študije primera, osre-
dotočeni zlasti na primerjave, ki kažejo na dosežene spremembe v okviru
pojmovanj in rezultatov sistematičnega razvoja strokovnih timov, ki so jih
izpostavili udeleženci raziskave.
Sklepni razdelek predlaga premislek o timskem delu kot orodju za
spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev vrtca v smislu
zagotavljanja sodobnega učnega okolja v okviru učeče se skupnosti.
Teoretična opredelitev timskega dela
V praksi je s pojmom tim velikokrat poimenovana vsaka delovna skupina,
sestavljena z namenom, da opravi neko skupno nalogo. Če pogledamo teo-
retična izhodišča, pa ugotovimo, da vsaka delovna skupina sama po sebi ni
tim, če v njenem delu ne najdemo elementov, ki določajo tim:
– Problemi, ki jih člani tima skupaj rešujejo, so osnova za opredeli-
tev nalog tima, le-te pa so oblikovane za uresničitev cilja.
– Tim dosega cilje z dobrim medsebojnim sodelovanjem članov
tima, čigar velikost je odvisna od kompleksnosti naloge.
– Eden pomembnih elementov timskega dela je prav gotovo usmer-
jajoči vodja tima, v manjših in utečenih timih, ki so že utečeni pa
delo usmerja koordinator. Od njegovih osebnostnih značilnosti
in njegove strokovnosti je v marsičem odvisno delovanje tima.
– Zadnji, a zato nikakor najmanj pomembni element timskega dela
so po Rozmanu medosebni odnosi med člani in morebitne izme-
njave, saj je uspešno timsko delo ključno povezano s kakovostjo
medosebnih odnosov (Kobolt, 2012: 6).
Vsako delovno področje zahteva od nas nagle odzive na spremembe,
ki se nenehno dogajajo na vseh področjih, pa tudi v nas samih. V sodobnem
izobraževalnem okolju pa si v celotni izobraževalni vertikali sprememb že-
limo, jih načrtno uvajamo. Rutar (2017) govori o dveh vrstah sprememb, ki
jih sam sicer opisuje v šolskem okolju, pa vendar jih lahko umestimo tako
v vrtec in v osnovno ali srednjo šolo, kot tudi na fakulteto: prve so notra-
nje spremembe samih učencev in učiteljev, zlasti kakovostne osebnostne,
simbolne, duhovne, duševne spremembe učencev, druge pa so zunanje, so
spremembe ožjega in širšega družbenega okolja. Nekateri se na spremem-
be in nova znanja odzivamo hitreje, drugi počasneje, zagotovo pa zahtev-
310
tavimo potek akcijske raziskave v obravnavani organizaciji skozi interpre-
tacije raziskovalcev. Nato so predstavljeni izsledki študije primera, osre-
dotočeni zlasti na primerjave, ki kažejo na dosežene spremembe v okviru
pojmovanj in rezultatov sistematičnega razvoja strokovnih timov, ki so jih
izpostavili udeleženci raziskave.
Sklepni razdelek predlaga premislek o timskem delu kot orodju za
spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev vrtca v smislu
zagotavljanja sodobnega učnega okolja v okviru učeče se skupnosti.
Teoretična opredelitev timskega dela
V praksi je s pojmom tim velikokrat poimenovana vsaka delovna skupina,
sestavljena z namenom, da opravi neko skupno nalogo. Če pogledamo teo-
retična izhodišča, pa ugotovimo, da vsaka delovna skupina sama po sebi ni
tim, če v njenem delu ne najdemo elementov, ki določajo tim:
– Problemi, ki jih člani tima skupaj rešujejo, so osnova za opredeli-
tev nalog tima, le-te pa so oblikovane za uresničitev cilja.
– Tim dosega cilje z dobrim medsebojnim sodelovanjem članov
tima, čigar velikost je odvisna od kompleksnosti naloge.
– Eden pomembnih elementov timskega dela je prav gotovo usmer-
jajoči vodja tima, v manjših in utečenih timih, ki so že utečeni pa
delo usmerja koordinator. Od njegovih osebnostnih značilnosti
in njegove strokovnosti je v marsičem odvisno delovanje tima.
– Zadnji, a zato nikakor najmanj pomembni element timskega dela
so po Rozmanu medosebni odnosi med člani in morebitne izme-
njave, saj je uspešno timsko delo ključno povezano s kakovostjo
medosebnih odnosov (Kobolt, 2012: 6).
Vsako delovno področje zahteva od nas nagle odzive na spremembe,
ki se nenehno dogajajo na vseh področjih, pa tudi v nas samih. V sodobnem
izobraževalnem okolju pa si v celotni izobraževalni vertikali sprememb že-
limo, jih načrtno uvajamo. Rutar (2017) govori o dveh vrstah sprememb, ki
jih sam sicer opisuje v šolskem okolju, pa vendar jih lahko umestimo tako
v vrtec in v osnovno ali srednjo šolo, kot tudi na fakulteto: prve so notra-
nje spremembe samih učencev in učiteljev, zlasti kakovostne osebnostne,
simbolne, duhovne, duševne spremembe učencev, druge pa so zunanje, so
spremembe ožjega in širšega družbenega okolja. Nekateri se na spremem-
be in nova znanja odzivamo hitreje, drugi počasneje, zagotovo pa zahtev-
310
