Page 314 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 314
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Pri timski komunikaciji se pogosto srečamo s težavami zaradi nepo-
znavanja štirih pomembnih elementov komunikacije, ki jih izpostavita
Robbins in Finley (2000):
1. GOVORJENJE – zelo pomemben del komunikacije, vendar av-
torja poudarjata (Ibid.), da še zdaleč ne tako pomemben kot je po-
slušanje. Pomembno je, da govorimo jasno, razločno, morda po-
časneje ali pa preprosto glasneje, da smo tako sogovorniku bolj
razumljivi.
2. POSLUŠANJE – običajno težji del komunikacije, saj smo osredo-
točeni bolj na to, kaj želimo sporočiti sogovorniku, torej na lastno
govorjenje.
3. POSLUŠANJE GOVORJENJA SAMEGA SEBE – opazovanje na-
čina lastnega govorjenja. Govorec reflektira svoj način sporočanja
ob opazovanju svoje verbalne in neverbalne komunikacije.
4. POSLUŠANJE POSLUŠANJA SAMEGA SEBE – razvoj še globljih
veščin lastnega poslušanja. Gre za zavedanje zavedanja lastnega
poslušanja, za spoštljiv odnos do sogovornika v smislu dejanske-
ga poslušanja njegovega sporočila brez takojšnjega analiziranja,
prenagljenega sklepanja, pa tudi sodb. V tem delu komunikacije
gre pravzaprav za odlično avtorefleksijo o tem, kaj nas vznemirja.
S poslušanjem lastnega poslušanja preizkušamo potrebe lastne-
ga ega ter lastnih impulzivnih odzivov, raziskujemo torej elemen-
te, ki onemogočajo kakovostno komunikacijo (Robbins in Finley,
2000).
Timsko delo in profesionalni razvoj
Kompetenten učitelj je zadovoljen s sabo in s svojim delom. Svoje zado-
voljstvo prenaša na učence. Njegovo veselje do dela pomembno vpliva na
vzdušje v učilnici in se odraža v celotnem izobraževalnem procesu (Grgu-
rić et al., 2009).
Vloga vzgojiteljev in učiteljev se pomembno spreminja, zato jim je zelo
pomembno zagotoviti dober sistem profesionalnega razvoja, jim omogočiti
razvoj novih kompetenc, večjo avtonomijo in s tem posledično tudi povrni-
ti zaupanje v ta pedagoška poklica. Pedagoški delavci morajo biti kos druž-
benim spremembam, novim tehnologijam, novim znanjem, novim genera-
cijam. Nenehno se morajo izobraževati, da lahko uspešno opravljajo svojo
novo vlogo, ki presega zgolj podajanje znanja. Zato posebej izpostavljamo
314
Pri timski komunikaciji se pogosto srečamo s težavami zaradi nepo-
znavanja štirih pomembnih elementov komunikacije, ki jih izpostavita
Robbins in Finley (2000):
1. GOVORJENJE – zelo pomemben del komunikacije, vendar av-
torja poudarjata (Ibid.), da še zdaleč ne tako pomemben kot je po-
slušanje. Pomembno je, da govorimo jasno, razločno, morda po-
časneje ali pa preprosto glasneje, da smo tako sogovorniku bolj
razumljivi.
2. POSLUŠANJE – običajno težji del komunikacije, saj smo osredo-
točeni bolj na to, kaj želimo sporočiti sogovorniku, torej na lastno
govorjenje.
3. POSLUŠANJE GOVORJENJA SAMEGA SEBE – opazovanje na-
čina lastnega govorjenja. Govorec reflektira svoj način sporočanja
ob opazovanju svoje verbalne in neverbalne komunikacije.
4. POSLUŠANJE POSLUŠANJA SAMEGA SEBE – razvoj še globljih
veščin lastnega poslušanja. Gre za zavedanje zavedanja lastnega
poslušanja, za spoštljiv odnos do sogovornika v smislu dejanske-
ga poslušanja njegovega sporočila brez takojšnjega analiziranja,
prenagljenega sklepanja, pa tudi sodb. V tem delu komunikacije
gre pravzaprav za odlično avtorefleksijo o tem, kaj nas vznemirja.
S poslušanjem lastnega poslušanja preizkušamo potrebe lastne-
ga ega ter lastnih impulzivnih odzivov, raziskujemo torej elemen-
te, ki onemogočajo kakovostno komunikacijo (Robbins in Finley,
2000).
Timsko delo in profesionalni razvoj
Kompetenten učitelj je zadovoljen s sabo in s svojim delom. Svoje zado-
voljstvo prenaša na učence. Njegovo veselje do dela pomembno vpliva na
vzdušje v učilnici in se odraža v celotnem izobraževalnem procesu (Grgu-
rić et al., 2009).
Vloga vzgojiteljev in učiteljev se pomembno spreminja, zato jim je zelo
pomembno zagotoviti dober sistem profesionalnega razvoja, jim omogočiti
razvoj novih kompetenc, večjo avtonomijo in s tem posledično tudi povrni-
ti zaupanje v ta pedagoška poklica. Pedagoški delavci morajo biti kos druž-
benim spremembam, novim tehnologijam, novim znanjem, novim genera-
cijam. Nenehno se morajo izobraževati, da lahko uspešno opravljajo svojo
novo vlogo, ki presega zgolj podajanje znanja. Zato posebej izpostavljamo
314
