Page 174 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 174
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
ročju izobraževanja in usposabljanja (trenutno je to program Erasmus+,
predhodnik tega programa pa je bil program Vseživljenjsko učenje) (Miku-
lec in Stanovnik Perčič, 2019).
Erasmus+ je evropski program, ki organizacijam, ki so aktivne na ka-
teremkoli področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa omo-
goča pridobitev sofinanciranja za izvajanje projektov, s katerimi se krepi
kapaciteta organizacije in prispeva h kakovosti sistema na nacionalni rav-
ni. Svoje mesto v programu ima tako tudi področje izobraževanja odraslih.
Ne glede na to, v katerem tipu projekta organizacija sodeluje, je neob-
hodno, da se s sodelovanjem v projektu zagotavlja tudi profesionalni razvoj
osebja, ki v projektih sodeluje in tako v okviru mednarodnega sodelovanja
pridobiva številna znanja in izkušnje. To so lahko povsem konkretna zna-
nja, ki jih izobraževalec potrebuje pri svojem delu, izboljšano znanje tujih
jezikov, spoznavanje novih metod dela, lahko pa tudi na primer globje ra-
zumevanje družbene, jezikovne in kulturne raznolikosti, sposobnost dru-
gačnega odzivanja na te raznolikosti, spoznavanje drugih izobraževalnih
sistemov …(Evropska komisija, Vodnik za prijavitelje 2019).
CMEPIUS, nacionalna agencija programa Erasmus+ v Sloveniji je iz-
vedla ali sodelovala pri več analizah in študijah, ki so proučevale vpliv so-
delovanja osebja organizacij v različnih projektih na področjih izobraževa-
nja in usposabljanja, kot na primer Vmesno nacionalno
poročilo o implementaciji in učinkih programa Erasmus+ (Klemen-
čič, 2017), Študija učinkov programa Vseživljenjsko učenje na osnovno
in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet (Sentočnik,
2013), Vodenje in učinki mednarodnega sodelovanja kot aktivnosti profesi-
onalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Zavašnik,
Lenc, Slapšak in Šraj, 2019) in druge.
Za področje izobraževanja odraslih smo se odločili analizirati vpliv
sodelovanja v EU programu1 na profesionalni razvoj izobraževalcev, pri če-
mer smo izhajali iz predpostavke, da ima sodelovanje velik učinek na raz-
lična področja profesionalnega razvoja tako osebja, kot tudi same organiza-
cije. Kvaliteta organizacij za izobraževanje odraslih je namreč neposredno
povezana z usposobljenostjo izobraževalcev (Čelebič in dr. 2011; Krek, Ja-
nez in Metljak, 2011).
Metodologija
S pomočjo kvalitativne in kvantitativne metode smo analizirali smo tri
vire.
1 Gre za program Vseživljenjsko učenje (VŽU) in/ali Erasmus+.
174
ročju izobraževanja in usposabljanja (trenutno je to program Erasmus+,
predhodnik tega programa pa je bil program Vseživljenjsko učenje) (Miku-
lec in Stanovnik Perčič, 2019).
Erasmus+ je evropski program, ki organizacijam, ki so aktivne na ka-
teremkoli področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa omo-
goča pridobitev sofinanciranja za izvajanje projektov, s katerimi se krepi
kapaciteta organizacije in prispeva h kakovosti sistema na nacionalni rav-
ni. Svoje mesto v programu ima tako tudi področje izobraževanja odraslih.
Ne glede na to, v katerem tipu projekta organizacija sodeluje, je neob-
hodno, da se s sodelovanjem v projektu zagotavlja tudi profesionalni razvoj
osebja, ki v projektih sodeluje in tako v okviru mednarodnega sodelovanja
pridobiva številna znanja in izkušnje. To so lahko povsem konkretna zna-
nja, ki jih izobraževalec potrebuje pri svojem delu, izboljšano znanje tujih
jezikov, spoznavanje novih metod dela, lahko pa tudi na primer globje ra-
zumevanje družbene, jezikovne in kulturne raznolikosti, sposobnost dru-
gačnega odzivanja na te raznolikosti, spoznavanje drugih izobraževalnih
sistemov …(Evropska komisija, Vodnik za prijavitelje 2019).
CMEPIUS, nacionalna agencija programa Erasmus+ v Sloveniji je iz-
vedla ali sodelovala pri več analizah in študijah, ki so proučevale vpliv so-
delovanja osebja organizacij v različnih projektih na področjih izobraževa-
nja in usposabljanja, kot na primer Vmesno nacionalno
poročilo o implementaciji in učinkih programa Erasmus+ (Klemen-
čič, 2017), Študija učinkov programa Vseživljenjsko učenje na osnovno
in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet (Sentočnik,
2013), Vodenje in učinki mednarodnega sodelovanja kot aktivnosti profesi-
onalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Zavašnik,
Lenc, Slapšak in Šraj, 2019) in druge.
Za področje izobraževanja odraslih smo se odločili analizirati vpliv
sodelovanja v EU programu1 na profesionalni razvoj izobraževalcev, pri če-
mer smo izhajali iz predpostavke, da ima sodelovanje velik učinek na raz-
lična področja profesionalnega razvoja tako osebja, kot tudi same organiza-
cije. Kvaliteta organizacij za izobraževanje odraslih je namreč neposredno
povezana z usposobljenostjo izobraževalcev (Čelebič in dr. 2011; Krek, Ja-
nez in Metljak, 2011).
Metodologija
S pomočjo kvalitativne in kvantitativne metode smo analizirali smo tri
vire.
1 Gre za program Vseživljenjsko učenje (VŽU) in/ali Erasmus+.
174
