Page 176 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 176
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Vse vire podatkov smo analizirali s treh vidikov. Proučevali smo mne-
nja respondentov o vplivu sodelovanja izobraževalca ali organizacije v EU
projektu na profesionalni razvoj izobraževalca, na razvoj organizacije in na
razvoj sistema izobraževanja. Proučevali smo torej tri ravni.
Prva je bila raven izobraževalca, kjer smo proučevali individualno
mnenje izobraževalca o vplivu mobilnosti na njegov profesionalni razvoj
po izvedeni mobilnosti.
Na drugi ravni, ki smo jo proučevali, to je raven institucije, smo pro-
učevali vpliv sodelovanja v EU projektu na razvoj organizacije. Analizirali
smo mnenja anketirancev o pozitivnem vplivu sodelovanja na več podro-
čij dela organizacij, na primer na spodbujanje medpredmetnega povezova-
nja, novih oblik in metod poučevanja, uporabe novih študijskih pripomoč-
kov in gradiv idr.
Tretja raven pa je bila raven sistema izobraževanja v Sloveniji, in si-
cer smo analizirali mnenja anketirancev o pozitivnem vplivu na kakovost
sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji (Mikulec in Stanovnik Perčič,
2019).
Rezultati
Glede na to, da so bili viri analizirani s treh vidikov, smo rezultate strnili v
tri sklope in sicer vpliv sodelovanja v EU programu na ravni posameznika,
na ravni organizacije in na ravni sistema.
Raven posameznika
Za raven posameznika smo podatke črpali iz drugega vira. Najmočnejši
vpliv je bil identificiran na področju pridobivanja novega znanja o dobrih
praksah v tujini (povprečna ocena respondentov 4,6), na področju social-
nih, jezikovnih in kulturnih kompetenc izobraževalcev odraslih (povpreč-
na ocena respondentov ocena 4,48), na njihovem profesionalnem podro-
čju delovanja (oz. poučevanju) (povprečna ocena respondentov ocena 4,45)
in na praktičnih spretnostih, pomembnih za njihov profesionalni razvoj
(povprečna ocena respondentov 4,41) (Mikulec in Stanovnik Perčič, 2019).
Raven institucije
Za raven institucije smo podatke črpali iz prvega vira. 91 % respondentov
Vmesnega nacionalnega poročila o implementaciji in učinkih programa
Erasmus+, katerih odgovore smo analizirali za potrebe te analize, meni, da
176
Vse vire podatkov smo analizirali s treh vidikov. Proučevali smo mne-
nja respondentov o vplivu sodelovanja izobraževalca ali organizacije v EU
projektu na profesionalni razvoj izobraževalca, na razvoj organizacije in na
razvoj sistema izobraževanja. Proučevali smo torej tri ravni.
Prva je bila raven izobraževalca, kjer smo proučevali individualno
mnenje izobraževalca o vplivu mobilnosti na njegov profesionalni razvoj
po izvedeni mobilnosti.
Na drugi ravni, ki smo jo proučevali, to je raven institucije, smo pro-
učevali vpliv sodelovanja v EU projektu na razvoj organizacije. Analizirali
smo mnenja anketirancev o pozitivnem vplivu sodelovanja na več podro-
čij dela organizacij, na primer na spodbujanje medpredmetnega povezova-
nja, novih oblik in metod poučevanja, uporabe novih študijskih pripomoč-
kov in gradiv idr.
Tretja raven pa je bila raven sistema izobraževanja v Sloveniji, in si-
cer smo analizirali mnenja anketirancev o pozitivnem vplivu na kakovost
sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji (Mikulec in Stanovnik Perčič,
2019).
Rezultati
Glede na to, da so bili viri analizirani s treh vidikov, smo rezultate strnili v
tri sklope in sicer vpliv sodelovanja v EU programu na ravni posameznika,
na ravni organizacije in na ravni sistema.
Raven posameznika
Za raven posameznika smo podatke črpali iz drugega vira. Najmočnejši
vpliv je bil identificiran na področju pridobivanja novega znanja o dobrih
praksah v tujini (povprečna ocena respondentov 4,6), na področju social-
nih, jezikovnih in kulturnih kompetenc izobraževalcev odraslih (povpreč-
na ocena respondentov ocena 4,48), na njihovem profesionalnem podro-
čju delovanja (oz. poučevanju) (povprečna ocena respondentov ocena 4,45)
in na praktičnih spretnostih, pomembnih za njihov profesionalni razvoj
(povprečna ocena respondentov 4,41) (Mikulec in Stanovnik Perčič, 2019).
Raven institucije
Za raven institucije smo podatke črpali iz prvega vira. 91 % respondentov
Vmesnega nacionalnega poročila o implementaciji in učinkih programa
Erasmus+, katerih odgovore smo analizirali za potrebe te analize, meni, da
176
