Page 177 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 177
vpliv mednarodnega sodelovanja na profesionalni r azvoj izobr aževalcev odr aslih
ima sodelovanje v programu EU pozitiven vpliv na uporabo novih učnih
pripomočkov in gradiv, seznanjenost z novimi oblikami in metodami pou-
čevanja, uporabo raznolikih oblik in metod poučevanja, usposabljanje izo-
braževalcev v znanju tujih jezikov, poznavanje in razumevanje sistemov iz-
obraževanja odraslih v državah partnericah, poznavanje tujih didaktičnih
okolij, motiviranost izobraževalcev za uvajanje sprememb in novosti v po-
učevanje. (Klemenčič 2017).
Raven sistema
Za raven sistema smo podatke črpali iz prvega in tretjega vira. 96 % respon-
dentov Vmesnega nacionalnega poročila o implementaciji in učinkih pro-
grama Erasmus+, katerih odgovore smo analizirali za potrebe te analize,
meni, da sodelovanje v programu EU pozitivno vpliva na inovacije in raz-
širjanje dobrih praks znotraj Slovenije. 91 % jih meni, da sodelovanje v pro-
gramu EU pozitivno vpliva na pospeševanje kakovostnih izboljšav in splo-
šen dvig kakovosti učenja/poučevanja. Med 80 % in 90 % respondentov
pa je mnenja, da sodelovanje pozitivno vpliva na internacionalizacijo siste-
ma izobraževanja odraslih, sodelovanje različnih deležnikov (izobraževal-
cev, odločevalcev, lokalne skupnosti …), promocijo zavedanja o pomenu
vseživljenjskega učenja v Evropi, podporo nacionalnim politikam izobra-
ževanja odraslih (IO), razširjanje dobrih praks v Evropi in boljšo upora-
bo orodij EU za preglednost in priznavanje (Klemenčič, 2017). Kvalitativna
analiza tretjega vira podatkov je potrdila vse zgoraj navedene ugotovitve,
izpostavila pa tudi dve dejstvi, in sicer da so pozitivnih učinkov sodelova-
nja v projektu EU deležni predvsem redno zaposleni na organizaciji in ne
tudi vsi ostali izobraževalci, ki svoje delo na organizacijo opravljajo v dru-
gih oblikah zaposlitev, in da je ključnega pomena pri prenosu novoprido-
bljenih znanj in izkušenj v redno delo organizacije v veliki mero odvisno od
vodstva organizacije. Prenos se namreč ne zgodi, če organizacija mednaro-
dnega udejstvovanja ne dojema kot način dela, ampak kot dodatno dejav-
nost, kar pa je odvisno od usmeritve vodstva organizacije (Mikulec in Sta-
novnik Perčič, 2019).
Zaključne ugotovitve
Povzetek glavnih ugotovitev analize vseh treh virov pove, da sodelovanje
v program EU krepi profesionalni razvoj strokovnih delavcev, prispeva h
krepitvi in posodabljanju didaktičnega znanja, k uporabi tujega jezika in
delovanju v mednarodnem (interkulturnem) okolju ter krepi organizacij-
177
ima sodelovanje v programu EU pozitiven vpliv na uporabo novih učnih
pripomočkov in gradiv, seznanjenost z novimi oblikami in metodami pou-
čevanja, uporabo raznolikih oblik in metod poučevanja, usposabljanje izo-
braževalcev v znanju tujih jezikov, poznavanje in razumevanje sistemov iz-
obraževanja odraslih v državah partnericah, poznavanje tujih didaktičnih
okolij, motiviranost izobraževalcev za uvajanje sprememb in novosti v po-
učevanje. (Klemenčič 2017).
Raven sistema
Za raven sistema smo podatke črpali iz prvega in tretjega vira. 96 % respon-
dentov Vmesnega nacionalnega poročila o implementaciji in učinkih pro-
grama Erasmus+, katerih odgovore smo analizirali za potrebe te analize,
meni, da sodelovanje v programu EU pozitivno vpliva na inovacije in raz-
širjanje dobrih praks znotraj Slovenije. 91 % jih meni, da sodelovanje v pro-
gramu EU pozitivno vpliva na pospeševanje kakovostnih izboljšav in splo-
šen dvig kakovosti učenja/poučevanja. Med 80 % in 90 % respondentov
pa je mnenja, da sodelovanje pozitivno vpliva na internacionalizacijo siste-
ma izobraževanja odraslih, sodelovanje različnih deležnikov (izobraževal-
cev, odločevalcev, lokalne skupnosti …), promocijo zavedanja o pomenu
vseživljenjskega učenja v Evropi, podporo nacionalnim politikam izobra-
ževanja odraslih (IO), razširjanje dobrih praks v Evropi in boljšo upora-
bo orodij EU za preglednost in priznavanje (Klemenčič, 2017). Kvalitativna
analiza tretjega vira podatkov je potrdila vse zgoraj navedene ugotovitve,
izpostavila pa tudi dve dejstvi, in sicer da so pozitivnih učinkov sodelova-
nja v projektu EU deležni predvsem redno zaposleni na organizaciji in ne
tudi vsi ostali izobraževalci, ki svoje delo na organizacijo opravljajo v dru-
gih oblikah zaposlitev, in da je ključnega pomena pri prenosu novoprido-
bljenih znanj in izkušenj v redno delo organizacije v veliki mero odvisno od
vodstva organizacije. Prenos se namreč ne zgodi, če organizacija mednaro-
dnega udejstvovanja ne dojema kot način dela, ampak kot dodatno dejav-
nost, kar pa je odvisno od usmeritve vodstva organizacije (Mikulec in Sta-
novnik Perčič, 2019).
Zaključne ugotovitve
Povzetek glavnih ugotovitev analize vseh treh virov pove, da sodelovanje
v program EU krepi profesionalni razvoj strokovnih delavcev, prispeva h
krepitvi in posodabljanju didaktičnega znanja, k uporabi tujega jezika in
delovanju v mednarodnem (interkulturnem) okolju ter krepi organizacij-
177
