Page 175 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 175
vpliv mednarodnega sodelovanja na profesionalni r azvoj izobr aževalcev odr aslih
Prvi vir je Vmesno nacionalno poročilo o implementaciji in učinkih
programa Erasmus+, ki jo je v vmesni fazi izvajanja programa Erasmus+
pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z
zunanjo ekspertko in CMEPIUS-om. Avtorji so preverjali učinke s pomoč-
jo vprašalnika in polstrukturiranih intervjujev tako na ravni organizacij
kot tudi na ravni sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Analiza je
med drugim preučevala tudi profesionalni razvoj na področju izobraže-
vanja odraslih. Evalvacija je zajela 301 institucijo s področja izobraževanja
odraslih (ljudske univerze, enote izobraževanja odraslih na srednjih šolah,
zasebne institucije in druge zavode) in 152 respondentov; od teh so bili za
analizo primerni odgovori 89 respondentov, za namen naše analize pa smo
upoštevali le odgovore, ki so jih podale ljudske univerze Študija je preuče-
vala učinke programa Erasmus+ na individualni, institucionalni in sistem-
ski ravni. Anketiranci so v odgovoru izbrali eno od treh možnosti: ali je
bil učinek na določenem področju negativen, pozitiven ali ga sploh ni bilo
(Klemenčič, 2017; Mikulec in Stanovnik Perčič, 2019).
Drugi vir predstavljajo individualna poročila o izvedeni mobilnosti,
ki jih izpolni vsak udeleženec projekta Individualna mobilnost posamezni-
kov. Organizacija, prijaviteljica Erasmus+ projekta, mora o vsaki mobilno-
sti poročati v sistem za poročanje Mobility Tool+, preko katerega se udele-
žencu mobilnosti avtomatično pošlje vprašalnik, s pomočjo katerega izdela
poročilo o svoji mobilnosti. Udeleženec na petstopenjski lestvici (1 – moč-
no se ne strinjam, 5 – močno se strinjam) samooceni pomen mobilnosti na
njegov osebni in profesionalni razvoj. Upoštevali smo rezultate vprašalni-
kov razpisnih let 2014, 2015 in 2016, odgovorilo je 207 posameznikov. Re-
zultate smo kvantitativno obdelali s programskim paketom SPSS (Mikulec
in Stanovnik Perčič, 2019).
Tretji vir pa so ugotovitve polstrukturiranih intervjujev s koordina-
toricama projektov na dveh izbranih ljudskih univerzah iz vzhodne slo-
venske regije o učinkih programa EU (individualna mobilnost, strateška
partnerstva) na profesionalni razvoj zaposlenih v organizaciji. Ljudske uni-
verze smo prepoznali kot ključne izvajalke izobraževanja odraslih, saj iz-
vajajo tako formalno kot neformalno izobraževanje za poklicne, osebne ter
splošne potrebe. Da bi pridobili zaupanje obeh ljudskih univerz in koordi-
natoric, smo jima zagotovili anonimnost. Z dovoljenjem obeh ljudskih uni-
verz smo intervjuja posneli z napravo za snemanje zvoka. Posnetke inter-
vjujev smo prepisali in uredili za nadaljnjo obdelavo (Mikulec in Stanovnik
Perčič, 2019).
175
Prvi vir je Vmesno nacionalno poročilo o implementaciji in učinkih
programa Erasmus+, ki jo je v vmesni fazi izvajanja programa Erasmus+
pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z
zunanjo ekspertko in CMEPIUS-om. Avtorji so preverjali učinke s pomoč-
jo vprašalnika in polstrukturiranih intervjujev tako na ravni organizacij
kot tudi na ravni sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Analiza je
med drugim preučevala tudi profesionalni razvoj na področju izobraže-
vanja odraslih. Evalvacija je zajela 301 institucijo s področja izobraževanja
odraslih (ljudske univerze, enote izobraževanja odraslih na srednjih šolah,
zasebne institucije in druge zavode) in 152 respondentov; od teh so bili za
analizo primerni odgovori 89 respondentov, za namen naše analize pa smo
upoštevali le odgovore, ki so jih podale ljudske univerze Študija je preuče-
vala učinke programa Erasmus+ na individualni, institucionalni in sistem-
ski ravni. Anketiranci so v odgovoru izbrali eno od treh možnosti: ali je
bil učinek na določenem področju negativen, pozitiven ali ga sploh ni bilo
(Klemenčič, 2017; Mikulec in Stanovnik Perčič, 2019).
Drugi vir predstavljajo individualna poročila o izvedeni mobilnosti,
ki jih izpolni vsak udeleženec projekta Individualna mobilnost posamezni-
kov. Organizacija, prijaviteljica Erasmus+ projekta, mora o vsaki mobilno-
sti poročati v sistem za poročanje Mobility Tool+, preko katerega se udele-
žencu mobilnosti avtomatično pošlje vprašalnik, s pomočjo katerega izdela
poročilo o svoji mobilnosti. Udeleženec na petstopenjski lestvici (1 – moč-
no se ne strinjam, 5 – močno se strinjam) samooceni pomen mobilnosti na
njegov osebni in profesionalni razvoj. Upoštevali smo rezultate vprašalni-
kov razpisnih let 2014, 2015 in 2016, odgovorilo je 207 posameznikov. Re-
zultate smo kvantitativno obdelali s programskim paketom SPSS (Mikulec
in Stanovnik Perčič, 2019).
Tretji vir pa so ugotovitve polstrukturiranih intervjujev s koordina-
toricama projektov na dveh izbranih ljudskih univerzah iz vzhodne slo-
venske regije o učinkih programa EU (individualna mobilnost, strateška
partnerstva) na profesionalni razvoj zaposlenih v organizaciji. Ljudske uni-
verze smo prepoznali kot ključne izvajalke izobraževanja odraslih, saj iz-
vajajo tako formalno kot neformalno izobraževanje za poklicne, osebne ter
splošne potrebe. Da bi pridobili zaupanje obeh ljudskih univerz in koordi-
natoric, smo jima zagotovili anonimnost. Z dovoljenjem obeh ljudskih uni-
verz smo intervjuja posneli z napravo za snemanje zvoka. Posnetke inter-
vjujev smo prepisali in uredili za nadaljnjo obdelavo (Mikulec in Stanovnik
Perčič, 2019).
175
