Page 15 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 15
redgovor 15
Bralna pismenost se kot zmožnost in družbena praksa razvija vse življenje
v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove
dejavnosti (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2017: 3).
Čeprav teorija pozna nekaj deset pismenosti, je bralna pismenost – ki jo ra-
zumemo kot zmožnost posameznikovega sporazumevanja in sodelovanja v
družbi –, še posebej v povezavi z vsemi drugimi vrstami pismenosti, temeljna
(Krek, 2016: 5). Empirične podatke za to trditev za večino držav, tudi za Slove-
nijo, lahko najdemo v poročilu, ki ugotavlja zvezo med matematičnim dosež-
kom in branjem ter naravoslovnim dosežkom in branjem – gre za poročilo po-
vezave dveh raziskav na populaciji četrtošolcev, in sicer cikla raziskave Trendov
znanja matematike in naravoslovja (TIMSS 2011) in Mednarodne raziskave bral-
ne pismenosti (PIRLS 2011) – raziskavi sta bili namreč izpeljani istočasno, na isti
populaciji (Martin in Mullis, 2013).
V tej monografiji predstavljamo ključne rezultate Mednarodne raziskave
bralne pismenosti (ang. Progress in International Reading Literacy Study) za Slo-
venijo, in sicer njen cikel 2016. V Sloveniji to raziskavo izvaja Pedagoški inšti-
tut, na mednarodni ravni pa jo koordinira Mednarodna zveza za evalvacijo iz-
obraževalnih dosežkov (IEA oziroma ang. The International Association for the
Evaluation of Educational Achievement). Gre za ciklično raziskavo; Slovenija je v
mednarodni raziskavi na področju bralne pismenosti četrtošolcev prvič sode-
lovala leta 1991 (takrat je imela raziskava kratico RL – ang. Reading Literacy), na-
to 2001 (prvič s kratico PIRLS), nato 2006 in 2011, nazadnje v ciklu raziskave leta
2016. Ker sodeluje ciklično, so možne tudi primerjave med posameznimi cikli.
Pa vendarle, raziskovalni okvir iz leta 1991 je bil nekoliko dopolnjen. Prav tako je
Bralna pismenost se kot zmožnost in družbena praksa razvija vse življenje
v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove
dejavnosti (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2017: 3).
Čeprav teorija pozna nekaj deset pismenosti, je bralna pismenost – ki jo ra-
zumemo kot zmožnost posameznikovega sporazumevanja in sodelovanja v
družbi –, še posebej v povezavi z vsemi drugimi vrstami pismenosti, temeljna
(Krek, 2016: 5). Empirične podatke za to trditev za večino držav, tudi za Slove-
nijo, lahko najdemo v poročilu, ki ugotavlja zvezo med matematičnim dosež-
kom in branjem ter naravoslovnim dosežkom in branjem – gre za poročilo po-
vezave dveh raziskav na populaciji četrtošolcev, in sicer cikla raziskave Trendov
znanja matematike in naravoslovja (TIMSS 2011) in Mednarodne raziskave bral-
ne pismenosti (PIRLS 2011) – raziskavi sta bili namreč izpeljani istočasno, na isti
populaciji (Martin in Mullis, 2013).
V tej monografiji predstavljamo ključne rezultate Mednarodne raziskave
bralne pismenosti (ang. Progress in International Reading Literacy Study) za Slo-
venijo, in sicer njen cikel 2016. V Sloveniji to raziskavo izvaja Pedagoški inšti-
tut, na mednarodni ravni pa jo koordinira Mednarodna zveza za evalvacijo iz-
obraževalnih dosežkov (IEA oziroma ang. The International Association for the
Evaluation of Educational Achievement). Gre za ciklično raziskavo; Slovenija je v
mednarodni raziskavi na področju bralne pismenosti četrtošolcev prvič sode-
lovala leta 1991 (takrat je imela raziskava kratico RL – ang. Reading Literacy), na-
to 2001 (prvič s kratico PIRLS), nato 2006 in 2011, nazadnje v ciklu raziskave leta
2016. Ker sodeluje ciklično, so možne tudi primerjave med posameznimi cikli.
Pa vendarle, raziskovalni okvir iz leta 1991 je bil nekoliko dopolnjen. Prav tako je
