Page 83 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 83
Mednarodne razvrstilne lestvice v luči
internacionalizacije in (zagotavljanja)
kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov
Maruša Hauptman Komotar
Mednarodne lestvice univerz so svetovni fenomen nedavnega izvora, ki
so s svojim pojavom pridobile pozornost številnih interesnih skupin na po-
dročju visokega šolstva. Za bodoče študente (in njihove starše) lahko pred-
stavljajo vodilo pri izbiri študija, za vodstvo visokošolskih zavodov orod-
je za upravljanje in strateško odločanje (Hazelkorn et al., 2014), medtem ko
jih vlade lahko dojemajo kot način zagotavljanja informacij o kakovosti vi-
sokošolskih institucij oziroma študijskih programov. Vsakoletni pojav no-
vih razvrstilnih lestvic s strani raznolikih, pogosto komercialno naravna-
nih ponudnikov tako vse bolj krepi njihov vpliv na visokošolski razvoj, ki
pa ni nesporen, kar velja tudi za njihov odnos do vprašanja internacionali-
zacije in (zagotavljanja) kakovosti visokega šolstva.1
V tem smislu si je mogoče zastaviti raziskovalno vprašanje, ali se med-
narodne razvrstilne lestvice lahko dojemajo kot način presoje internacio-
nalizacije posamezne visokošolske ustanove oziroma kot sinonim za ka-
kovost izobraževanja, ki ga izvajajo? Odgovore na tovrstno vprašanje
prispevek črpa iz relevantnih dokumentarnih virov, kot so akademska lite-
ratura (npr. teorije, ki obravnavajo vprašanje internacionalizacije oziroma
1 V prispevku se internacionalizacijo visokega šolstva razume kot »proces, ki integrira
mednarodno, medkulturno in globalno razsežnost v namenske funkcije (poučeva-
nje, raziskovanje, storitve) in izvajanje visokega šolstva na institucionalni in nacio-
nalni ravni« (Knight, 2008: xi), zagotavljanje kakovosti visokega šolstva pa kot »po-
litike, odnose, ukrepe in postopke, ki zagotavljajo, da se kakovost ohranja in krepi«
(Woodhouse, 1999: 30).
83
internacionalizacije in (zagotavljanja)
kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov
Maruša Hauptman Komotar
Mednarodne lestvice univerz so svetovni fenomen nedavnega izvora, ki
so s svojim pojavom pridobile pozornost številnih interesnih skupin na po-
dročju visokega šolstva. Za bodoče študente (in njihove starše) lahko pred-
stavljajo vodilo pri izbiri študija, za vodstvo visokošolskih zavodov orod-
je za upravljanje in strateško odločanje (Hazelkorn et al., 2014), medtem ko
jih vlade lahko dojemajo kot način zagotavljanja informacij o kakovosti vi-
sokošolskih institucij oziroma študijskih programov. Vsakoletni pojav no-
vih razvrstilnih lestvic s strani raznolikih, pogosto komercialno naravna-
nih ponudnikov tako vse bolj krepi njihov vpliv na visokošolski razvoj, ki
pa ni nesporen, kar velja tudi za njihov odnos do vprašanja internacionali-
zacije in (zagotavljanja) kakovosti visokega šolstva.1
V tem smislu si je mogoče zastaviti raziskovalno vprašanje, ali se med-
narodne razvrstilne lestvice lahko dojemajo kot način presoje internacio-
nalizacije posamezne visokošolske ustanove oziroma kot sinonim za ka-
kovost izobraževanja, ki ga izvajajo? Odgovore na tovrstno vprašanje
prispevek črpa iz relevantnih dokumentarnih virov, kot so akademska lite-
ratura (npr. teorije, ki obravnavajo vprašanje internacionalizacije oziroma
1 V prispevku se internacionalizacijo visokega šolstva razume kot »proces, ki integrira
mednarodno, medkulturno in globalno razsežnost v namenske funkcije (poučeva-
nje, raziskovanje, storitve) in izvajanje visokega šolstva na institucionalni in nacio-
nalni ravni« (Knight, 2008: xi), zagotavljanje kakovosti visokega šolstva pa kot »po-
litike, odnose, ukrepe in postopke, ki zagotavljajo, da se kakovost ohranja in krepi«
(Woodhouse, 1999: 30).
83
