Page 243 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 243
povzetki
al (internationalisation) strategies of Slovenian universities and through
the presentation of their current ranking positions, it verifies whether the
desired ambitions were indeed realised in practice. Afterwards, it discuss-
es internationalisation as one of the main categories of international uni-
versity rankings and along these lines, it answers the question of whether
world university rankings perceive internationalisation as a comprehen-
sive process aimed at improving the quality of higher education and re-
search. Moreover, it also addresses their relationship with the issue of qual-
ity / quality assurance in higher education in the context of the meaning of
quality in higher education and quality assurance approaches, such as ac-
creditation. In conclusion, it explains why the link between internation-
al university rankings, internationalisation and quality/quality assurance
in higher education should be treated with considerable caution, as it is
not possible to (quantitatively) measure everything to what we attribute the
meaning, neither we can attribute the meaning to everything that can be
measured (Cameron, 1963).
Keywords: international university rankings, internationalisation, quality
of higher education, Slovenian universities
Anja Dolžan, Andreja Lenc
Učinki ERASMUS+ strokovnih usposabljanj na področju
šolskega izobraževanja v tujini na učitelje
Zaradi hitrega razvoja in nenehnih sprememb v družbi se stalno spreminja-
jo tudi potrebe učiteljev po kakovostnem izvajanju pedagoškega dela (Ma-
rentič Požarnik, 2000). Za odzivanje na spremembe mora biti sistem izo-
braževanja učiteljev odprt in dinamičen proces, ki se stalno izvaja (Zelena
knjiga o izobraževanju učiteljev v EU, 2001). Raziskava TALIS 2009 je po-
kazala, da so slovenski učitelji visoko vključeni v stalno strokovno izpopol-
njevanje (96,9 %), nekoliko nižji odstotek (78,5 %) pa jih meni, da ima stal-
no strokovno izpopolnjevanje vpliv na njihovo delo (Sardoč et al., 2009).
Pri tem se zastavi vprašanje, kakšen je kakovosten profesionalni razvoj uči-
teljev. Če povzamemo ugotovitve avtoric Ivanjšič in Ivanuš Grmek (2009),
je to vnaprej načrtovana, dlje trajajoča aktivnost, ki upošteva okoliščine,
sredstva in učinke, se osredotoča na potrebe učitelja in je povezana z ra-
zvojnim načrtom šole. Nujno pa je treba učitelju omogočiti aktivno vlogo
– ne le pri izvajanju, temveč tudi pri načrtovanju, spremljanju in vrednote-
nju profesionalnega razvoja. Na ta način mu je omogočeno ozaveščanje pri-
dobljenih znanj, veščin in kompetenc in njihova implementacija v redno
243
al (internationalisation) strategies of Slovenian universities and through
the presentation of their current ranking positions, it verifies whether the
desired ambitions were indeed realised in practice. Afterwards, it discuss-
es internationalisation as one of the main categories of international uni-
versity rankings and along these lines, it answers the question of whether
world university rankings perceive internationalisation as a comprehen-
sive process aimed at improving the quality of higher education and re-
search. Moreover, it also addresses their relationship with the issue of qual-
ity / quality assurance in higher education in the context of the meaning of
quality in higher education and quality assurance approaches, such as ac-
creditation. In conclusion, it explains why the link between internation-
al university rankings, internationalisation and quality/quality assurance
in higher education should be treated with considerable caution, as it is
not possible to (quantitatively) measure everything to what we attribute the
meaning, neither we can attribute the meaning to everything that can be
measured (Cameron, 1963).
Keywords: international university rankings, internationalisation, quality
of higher education, Slovenian universities
Anja Dolžan, Andreja Lenc
Učinki ERASMUS+ strokovnih usposabljanj na področju
šolskega izobraževanja v tujini na učitelje
Zaradi hitrega razvoja in nenehnih sprememb v družbi se stalno spreminja-
jo tudi potrebe učiteljev po kakovostnem izvajanju pedagoškega dela (Ma-
rentič Požarnik, 2000). Za odzivanje na spremembe mora biti sistem izo-
braževanja učiteljev odprt in dinamičen proces, ki se stalno izvaja (Zelena
knjiga o izobraževanju učiteljev v EU, 2001). Raziskava TALIS 2009 je po-
kazala, da so slovenski učitelji visoko vključeni v stalno strokovno izpopol-
njevanje (96,9 %), nekoliko nižji odstotek (78,5 %) pa jih meni, da ima stal-
no strokovno izpopolnjevanje vpliv na njihovo delo (Sardoč et al., 2009).
Pri tem se zastavi vprašanje, kakšen je kakovosten profesionalni razvoj uči-
teljev. Če povzamemo ugotovitve avtoric Ivanjšič in Ivanuš Grmek (2009),
je to vnaprej načrtovana, dlje trajajoča aktivnost, ki upošteva okoliščine,
sredstva in učinke, se osredotoča na potrebe učitelja in je povezana z ra-
zvojnim načrtom šole. Nujno pa je treba učitelju omogočiti aktivno vlogo
– ne le pri izvajanju, temveč tudi pri načrtovanju, spremljanju in vrednote-
nju profesionalnega razvoja. Na ta način mu je omogočeno ozaveščanje pri-
dobljenih znanj, veščin in kompetenc in njihova implementacija v redno
243
