Page 237 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 237
povzetki
or pedagogical mean for more democratic and participative approach in
education and learning, emphasising epistemological blindness and politi-
cal ambiguity as the main barriers on the way to confront with contempo-
rary challenges of younger adults .
Keywords: critical negotiated curriculum, emancipatory learning, transfor-
mative learning
Saša Zagorc, Marjan Kos, Jaka Kukavica, Matija Urankar
Študentska moot court tekmovanja v službi modernega
izobraževalnega procesa
Študij prava je zaradi zakoreninjenih predstav in razvojno pogojenih ome-
jitev pogosto neupravičeno označen kot študij pomnjenja in predavanj ex
cathedra. Kljub temu pa je preboj sokratične metode v izobraževalni pro-
ces vse bolj očiten. V prispevku se ukvarjamo z moot court študentskimi
tekmovanji, v okviru katerih študenti tekmujejo v simuliranem postopku
pred sodiščem. Poudarek je na tekmovanjih s področja prava človekovih
pravic. Primerjava poučevanja prava pri nas in v tujini kaže, da ex cathedra
metoda poučevanja mora imeti svoje mesto, a je tekom študija smiselno
vedno bolj vključevati tudi metode, ki vzpodbujajo pravu imanentno dia-
lektiko. Predvsem na fakultetah s področja common law tradicije se sokra-
tična metoda uporablja intenzivneje, pri čemer tudi nekatere kontinentalne
pravne fakultete moot court tekmovanja štejejo kot obvezen del študijske-
ga programa. Študij prava lahko zasleduje zelo različne cilje, a je kljub temu
mogoče ugotoviti, da želi oblikovati pravnika, ki bi ga krasilo analitično-
-sintetično razmišljanje, ki naj bi mu ob poznavanju pravne dogmatike in
veljavne pravne ureditve pomagalo pri reševanju problemov, s katerimi se
sooča v praksi. Tradicionalni pristopi ta cilj dosegajo le delno, prav moot
court tekmovanja pa dopolnjujejo številne njihove pomanjkljivosti. Štu-
denta namreč privedejo do poglobljenega doktrinarnega znanja, ki ga mora
ustrezno uporabiti na konkretnem primeru, nato pa svoja stališča jasno in
argumentirano pisno in ustno prestaviti. Tudi z vidika pomnjenja je ta me-
toda zelo učinkovita. Vključitev tekmovanj v formaliziran študijski proces
tako z vidika študentov, kot mentorjev in fakultet, prinaša pozitivne in ne-
gativne vidike. Ne glede na to pa je določena mera formalizacije s strani fa-
kultete nujna, saj le ta zagotavlja dolgoročen uspeh pri uporabi te metode
poučevanja. Načini vključevanja tovrstnih tekmovanj v učne načrte so zelo
raznoliki. V prispevku zavzemamo stališče, da bi bilo zaradi številnih po-
237
or pedagogical mean for more democratic and participative approach in
education and learning, emphasising epistemological blindness and politi-
cal ambiguity as the main barriers on the way to confront with contempo-
rary challenges of younger adults .
Keywords: critical negotiated curriculum, emancipatory learning, transfor-
mative learning
Saša Zagorc, Marjan Kos, Jaka Kukavica, Matija Urankar
Študentska moot court tekmovanja v službi modernega
izobraževalnega procesa
Študij prava je zaradi zakoreninjenih predstav in razvojno pogojenih ome-
jitev pogosto neupravičeno označen kot študij pomnjenja in predavanj ex
cathedra. Kljub temu pa je preboj sokratične metode v izobraževalni pro-
ces vse bolj očiten. V prispevku se ukvarjamo z moot court študentskimi
tekmovanji, v okviru katerih študenti tekmujejo v simuliranem postopku
pred sodiščem. Poudarek je na tekmovanjih s področja prava človekovih
pravic. Primerjava poučevanja prava pri nas in v tujini kaže, da ex cathedra
metoda poučevanja mora imeti svoje mesto, a je tekom študija smiselno
vedno bolj vključevati tudi metode, ki vzpodbujajo pravu imanentno dia-
lektiko. Predvsem na fakultetah s področja common law tradicije se sokra-
tična metoda uporablja intenzivneje, pri čemer tudi nekatere kontinentalne
pravne fakultete moot court tekmovanja štejejo kot obvezen del študijske-
ga programa. Študij prava lahko zasleduje zelo različne cilje, a je kljub temu
mogoče ugotoviti, da želi oblikovati pravnika, ki bi ga krasilo analitično-
-sintetično razmišljanje, ki naj bi mu ob poznavanju pravne dogmatike in
veljavne pravne ureditve pomagalo pri reševanju problemov, s katerimi se
sooča v praksi. Tradicionalni pristopi ta cilj dosegajo le delno, prav moot
court tekmovanja pa dopolnjujejo številne njihove pomanjkljivosti. Štu-
denta namreč privedejo do poglobljenega doktrinarnega znanja, ki ga mora
ustrezno uporabiti na konkretnem primeru, nato pa svoja stališča jasno in
argumentirano pisno in ustno prestaviti. Tudi z vidika pomnjenja je ta me-
toda zelo učinkovita. Vključitev tekmovanj v formaliziran študijski proces
tako z vidika študentov, kot mentorjev in fakultet, prinaša pozitivne in ne-
gativne vidike. Ne glede na to pa je določena mera formalizacije s strani fa-
kultete nujna, saj le ta zagotavlja dolgoročen uspeh pri uporabi te metode
poučevanja. Načini vključevanja tovrstnih tekmovanj v učne načrte so zelo
raznoliki. V prispevku zavzemamo stališče, da bi bilo zaradi številnih po-
237
