Page 221 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 221
usvajanje tujega jezik a: stališča mlajših učencev
vrednosti v prvem merjenju izhaja, da se udeleženci v povprečju zelo stri-
njajo s trditvijo »Dobro je, da se učim angleško.«
(M = 6,3307). Nadalje, udeleženci so se v povprečju zelo strinjali s tr-
ditvijo »Tujega jezika se učim zato, da lahko govorim z ljudmi, ki ta jezik
govorijo.« (M = 6,3152). Udeleženci so se v povprečju zelo strinjali tudi s tr-
ditvijo »Pri pouku angleščine se veliko naučim.« (M = 6,1128). Visoke vred-
nosti aritmetične sredine (med 5,2 in 5,9) smo zaznali tudi pri drugih trdi-
tvah, kar potrjuje pozitivna stališča do učenja prvega tujega jezika. Izjema
je trditev »Ne bojim se govoriti angleško v razredu.« (M = 4, 7813), s katero
so se udeleženci v povprečju manj strinjali. Pri drugem merjenju pa smo v
primerjavi s prvim merjenjem zaznali nižje povprečne vrednosti aritmetič-
nih sredin pri sedmih trditvah od enajstih, pri čemer so navzgor odstopale
naslednje trditve: »Pri pouku angleščine se veliko naučim.«, »Dobro je, da
se učim angleško.«, »Ne bojim se govoriti angleško zunaj razreda.« ter »Ne
bojim se govoriti angleško v razredu.«
V nadaljevanju smo se osredinili na analizo koeficientov sploščenosti
in asimetričnosti. Naš namen je bil pregledati omenjene koeficiente in iz
nadaljnje analize umakniti tiste trditve, pri katerih je statistična analiza
ugotovila nenormalne porazdelitve. Rezultat analize koeficientov splošče-
nosti in asimetričnosti, izpeljane na vzorcu 257 učencev, nakazuje nenor-
malno porazdelitev v primeru petih trditev, pri katerih je bila ugotovljena
vrednost nad |2|, posledično smo te trditve izključili iz nadaljnje analize, in
sicer gre za trditev: »Tujega jezika se učim zato, da lahko govorim z ljud-
mi, ki ta jezik govorijo.« (vrednost koeficienta sploščenosti, v nadaljevanju
KURT: 5,217, vrednost koeficienta asimetrije, v nadaljevanju SKEW: –2,393),
»Angleščina je zanimiva.« (KURT: 2,981), »Učenje angleščine se mi zdi za-
nimivo.« (KURT: 3,173), »Pri pouku angleščine se veliko naučim.« (KURT:
3,189) in »Dobro je, da se učim angleško.« (KURT: 5,246, SKEW: –2,511). Re-
zultat analize koeficientov sploščenosti in asimetrije, izpeljane na vzorcu
230 učencev, pa nakazuje nenormalno porazdelitev v primeru treh trditev,
in sicer: »Tujega jezika se učim zato, da lahko govorim z ljudmi, ki ta jezik
govorijo.« (KURT: 4,089, SKEW: –2,100), »Pri pouku angleščine se veliko
naučim.« (KURT: 4,378, SKEW: –2,165) in »Dobro je, da se učim angleško.«
(KURT: 7,177, SKEW: –2,731), ki jih posledično nismo upoštevali pri nadalj-
nji analizi.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate stališč učencev do uvajanja
prvega tujega jezika, pri čemer je bil naš namen ugotavljati morebitne sta-
tistično značilne razlike glede na spol udeležencev. Za potrjevanje hipote-
221
vrednosti v prvem merjenju izhaja, da se udeleženci v povprečju zelo stri-
njajo s trditvijo »Dobro je, da se učim angleško.«
(M = 6,3307). Nadalje, udeleženci so se v povprečju zelo strinjali s tr-
ditvijo »Tujega jezika se učim zato, da lahko govorim z ljudmi, ki ta jezik
govorijo.« (M = 6,3152). Udeleženci so se v povprečju zelo strinjali tudi s tr-
ditvijo »Pri pouku angleščine se veliko naučim.« (M = 6,1128). Visoke vred-
nosti aritmetične sredine (med 5,2 in 5,9) smo zaznali tudi pri drugih trdi-
tvah, kar potrjuje pozitivna stališča do učenja prvega tujega jezika. Izjema
je trditev »Ne bojim se govoriti angleško v razredu.« (M = 4, 7813), s katero
so se udeleženci v povprečju manj strinjali. Pri drugem merjenju pa smo v
primerjavi s prvim merjenjem zaznali nižje povprečne vrednosti aritmetič-
nih sredin pri sedmih trditvah od enajstih, pri čemer so navzgor odstopale
naslednje trditve: »Pri pouku angleščine se veliko naučim.«, »Dobro je, da
se učim angleško.«, »Ne bojim se govoriti angleško zunaj razreda.« ter »Ne
bojim se govoriti angleško v razredu.«
V nadaljevanju smo se osredinili na analizo koeficientov sploščenosti
in asimetričnosti. Naš namen je bil pregledati omenjene koeficiente in iz
nadaljnje analize umakniti tiste trditve, pri katerih je statistična analiza
ugotovila nenormalne porazdelitve. Rezultat analize koeficientov splošče-
nosti in asimetričnosti, izpeljane na vzorcu 257 učencev, nakazuje nenor-
malno porazdelitev v primeru petih trditev, pri katerih je bila ugotovljena
vrednost nad |2|, posledično smo te trditve izključili iz nadaljnje analize, in
sicer gre za trditev: »Tujega jezika se učim zato, da lahko govorim z ljud-
mi, ki ta jezik govorijo.« (vrednost koeficienta sploščenosti, v nadaljevanju
KURT: 5,217, vrednost koeficienta asimetrije, v nadaljevanju SKEW: –2,393),
»Angleščina je zanimiva.« (KURT: 2,981), »Učenje angleščine se mi zdi za-
nimivo.« (KURT: 3,173), »Pri pouku angleščine se veliko naučim.« (KURT:
3,189) in »Dobro je, da se učim angleško.« (KURT: 5,246, SKEW: –2,511). Re-
zultat analize koeficientov sploščenosti in asimetrije, izpeljane na vzorcu
230 učencev, pa nakazuje nenormalno porazdelitev v primeru treh trditev,
in sicer: »Tujega jezika se učim zato, da lahko govorim z ljudmi, ki ta jezik
govorijo.« (KURT: 4,089, SKEW: –2,100), »Pri pouku angleščine se veliko
naučim.« (KURT: 4,378, SKEW: –2,165) in »Dobro je, da se učim angleško.«
(KURT: 7,177, SKEW: –2,731), ki jih posledično nismo upoštevali pri nadalj-
nji analizi.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate stališč učencev do uvajanja
prvega tujega jezika, pri čemer je bil naš namen ugotavljati morebitne sta-
tistično značilne razlike glede na spol udeležencev. Za potrjevanje hipote-
221
