Page 217 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37

Usvajanje tujega jezika: stališča mlajših
učencev

Tilen Smajla

Poučevanje tujih jezikov je bilo v preteklosti deležno precejšnje pozornosti

zaradi pomena oblikovanja stališč do učenja tujih jezikov. S stališči do uče-
nja in poučevanja tujih jezikov so se teoretiki ukvarjali že v poznih 60. in
70. letih prejšnjega tisočletja (Jakobovits, 1970; Lambert in Wallace, 1972;
Leon, 1969; Rivers, 1965) ter v zadnjem času Pinter (2006; 2011). Cameron
(2001: 1) navaja, da je poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju povsem
drugačna izkušnja kot poučevanje odraslih ali poučevanje adolescentov, in
sicer zato, ker so mlajši učenci bolj živahni in izkazujejo več navdušenja za
učenje, pogosto se lotijo neke aktivnosti, čeravno jim ni popolnoma jasen
cilj, bolj jim je pomembna naklonjenost učitelja kot naklonjenost njihovih
vrstnikov. Poleg omenjenega imajo mlajši učenci na razpolago manj virov
kot recimo starejši učeči, ki so sposobnejši abstraktne analize jezika, kar je
mlajšim učencem še pretežko (Pinter, 2006: 17). Pinter (ibid.: 18) še dodaja,
da ravno zaradi nesposobnosti abstraktnega analiziranja mlajši učenci še
niso sposobni prosto ugibati o prvinah nekega jezika, sposobnost, ki jo sta-
rejši učeči že obvladajo.

Brumen idr. (2015: 29) ugotavljajo, da je poučevanje tujega jezika v zgo-
dnjem obdobju kompleksen psihološko-pedagoški pojav, ker obsega veliko
dejavnikov, med drugim na tem mestu poudarjajo učenčevo motivacijo za
učenje. Jazbec, Čagran in Lipavic Oštir (2016: 126) so v povezavi z motiva-
cijo poudarile njen pomen pri vplivu na vse oblike učenja. Tudi MacIntyre
idr. (2002, v Mihaljević Djigunović, 2012: 57) navajajo pomen učenčeve mo-

217