Page 218 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 218
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
tivacije, ki lahko zelo variira. Poudarjajo pa tudi učenčevo pozitivno narav-
nanost do jezika in prisotnost ali odsotnost težav pri učenju. Drugi, ravno
tako pomembni dejavnik je po mnenju Muñoza (2016) bogata, raznolika in
nepretrgana izpostavljenost jeziku, kar je še posebej pomembno v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju 1. VIO). Pogosto si otro-
ke predstavljamo kot neke vrste tabulo raso, ki jo mora učitelj šele napisa-
ti, vendar Moon (2005: 1–15) trdi, da otroci posedujejo naravno zmožnost,
ki jim omogoča učenje v splošnem pomenu, poleg tega naj bi imeli otroci
zmožnost izboljšanega učenja tujega jezika, še več, sposobni naj bi bili celo
oblikovanja nekega stališča do določenega tujega jezika.
Za mlajše učence v osnovni šoli je značilno, da jih zanima učenje tu-
jega jezika (v nadaljevanju TJ) in da so v okolju, kjer je učenje TJ primerno
intenzivno, zmožni dosegati dobre učne rezultate. Mlajši učenci so namreč
že zelo zgodaj soočeni z raznojezičnimi vnosi s strani sošolcev ali starejših
učencev z drugačnim jezikovnim in kulturnim ozadjem, poleg tega so so-
očeni z raznojezičnimi vnosi, bodisi prek medijev bodisi prek drugih virov
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 2012).
Enever (2016: 355) poudarja nekaj pomembnejših dejavnikov, na katere
moramo biti pozorni pri zgodnjem poučevanju jezika, in sicer pomen kon-
teksta, socio-politično dimenzijo učenja TJ in učiteljevo usposobljenost.
Tako se pri učenju TJ v zgodnjem obdobju pojavljajo konteksti od zaseb-
nih jezikovnih šol pa vse do državnih šol z javno priznanim programom
(Enever, 2016: 353). V šolah obstaja veliko učnih pristopov, ki jih učitelji iz-
vajajo na različne načine, posledično so različni tudi učni izidi. V okoljih,
kjer je poučevalni jezik angleščina, je vnos jezikovnih prvin enakomerno
intenziven pri celotnem učnem načrtu, kar je podobno pristopom, imeno-
vanim jezikovno prhanje in jezikovna potopitev, ki jih najdemo povečini
na območjih bivšega britanskega in francoskega imperija (ibid.). Poleg tega
obstaja še en razlog, zaradi katerega prihaja v svetu do prevlade angleščine.
Graddol (2006: 88–91) navaja namreč, da »angleščina ni le izobraževalni,
temveč tudi politični in ekonomski projekt«, kar hkrati pomeni tudi to, da
se vlade v državah, kjer angleščina ni uradni jezik, trudijo jezikovno opre-
miti državljane z namenom večje konkurenčnosti na svetovnem trgu. Poleg
omenjenih dejavnikov in razlogov obstajajo še drugi pomembni dejavniki,
ki jih ne moremo obiti, in sicer tako imenovani individualni dejavniki (Ri-
chards in Rodgers, 2014: 28), med katere štejemo učne stile, afektivne dejav-
nike, motivacijo in učne strategije.
218
tivacije, ki lahko zelo variira. Poudarjajo pa tudi učenčevo pozitivno narav-
nanost do jezika in prisotnost ali odsotnost težav pri učenju. Drugi, ravno
tako pomembni dejavnik je po mnenju Muñoza (2016) bogata, raznolika in
nepretrgana izpostavljenost jeziku, kar je še posebej pomembno v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju 1. VIO). Pogosto si otro-
ke predstavljamo kot neke vrste tabulo raso, ki jo mora učitelj šele napisa-
ti, vendar Moon (2005: 1–15) trdi, da otroci posedujejo naravno zmožnost,
ki jim omogoča učenje v splošnem pomenu, poleg tega naj bi imeli otroci
zmožnost izboljšanega učenja tujega jezika, še več, sposobni naj bi bili celo
oblikovanja nekega stališča do določenega tujega jezika.
Za mlajše učence v osnovni šoli je značilno, da jih zanima učenje tu-
jega jezika (v nadaljevanju TJ) in da so v okolju, kjer je učenje TJ primerno
intenzivno, zmožni dosegati dobre učne rezultate. Mlajši učenci so namreč
že zelo zgodaj soočeni z raznojezičnimi vnosi s strani sošolcev ali starejših
učencev z drugačnim jezikovnim in kulturnim ozadjem, poleg tega so so-
očeni z raznojezičnimi vnosi, bodisi prek medijev bodisi prek drugih virov
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 2012).
Enever (2016: 355) poudarja nekaj pomembnejših dejavnikov, na katere
moramo biti pozorni pri zgodnjem poučevanju jezika, in sicer pomen kon-
teksta, socio-politično dimenzijo učenja TJ in učiteljevo usposobljenost.
Tako se pri učenju TJ v zgodnjem obdobju pojavljajo konteksti od zaseb-
nih jezikovnih šol pa vse do državnih šol z javno priznanim programom
(Enever, 2016: 353). V šolah obstaja veliko učnih pristopov, ki jih učitelji iz-
vajajo na različne načine, posledično so različni tudi učni izidi. V okoljih,
kjer je poučevalni jezik angleščina, je vnos jezikovnih prvin enakomerno
intenziven pri celotnem učnem načrtu, kar je podobno pristopom, imeno-
vanim jezikovno prhanje in jezikovna potopitev, ki jih najdemo povečini
na območjih bivšega britanskega in francoskega imperija (ibid.). Poleg tega
obstaja še en razlog, zaradi katerega prihaja v svetu do prevlade angleščine.
Graddol (2006: 88–91) navaja namreč, da »angleščina ni le izobraževalni,
temveč tudi politični in ekonomski projekt«, kar hkrati pomeni tudi to, da
se vlade v državah, kjer angleščina ni uradni jezik, trudijo jezikovno opre-
miti državljane z namenom večje konkurenčnosti na svetovnem trgu. Poleg
omenjenih dejavnikov in razlogov obstajajo še drugi pomembni dejavniki,
ki jih ne moremo obiti, in sicer tako imenovani individualni dejavniki (Ri-
chards in Rodgers, 2014: 28), med katere štejemo učne stile, afektivne dejav-
nike, motivacijo in učne strategije.
218
