Page 15 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 15
uvod
zdi, da je prenašanje vrednot manipulacija, je rešitev v dveh pomenih ter-
mina prenašanje. V prvem pomenu prenašanja gre za oddaljeni pogled na
delovanje in ohranjanje družbe. Da bi se družba ohranila, prenaša vednost
in vrednote, jezik in kulturo. Zdi se, da polemika proti indoktrinaciji, pro-
ti tradicionalnemu prenašanju družbenih vrednot včasih nekoliko zamegli
dejstvo, da se o družbenosti ni mogoče pogajati. Da je samostojno mišljenje
mogoči šele na osnovi družbenosti. Da je neka temeljna transmisija druž-
benosti pogoj za konstitucijo subjekta. V tem smislu je za vzpostavitev su-
bjekta poleg aktivnosti ključna temeljna pasivnost.
Zdi se, da iz tega sledi, da je odnos do morale performativen, kar po-
meni, da naš odnos do morale spreminja samo moralo. Bistvena ideja mo-
ralne vzgoje je torej, da je potreben premik, ko družbena morala ni več do-
jeta kot odtujena sila, temveč naša skupna stvar. Cilj moralne vzgoje tako ni
preprosto vcepljanje obstoječe družbene morale, cilj moralne vzgoje je, da
se vzpostavi (oziroma prenaša) specifičen odnos do moralnosti. Ko se spre-
meni odnos, se spremeni tudi sama družbena funkcija moralnosti. Nova
funkcija morale je morala kot naša skupna stvar. Ko je tak odnos do morale
oblikovan, bi lahko rekli, da morale ni treba vsiljevati, saj je s tem, da smo
jo skupaj proizvedli, že naša stvar.
15
zdi, da je prenašanje vrednot manipulacija, je rešitev v dveh pomenih ter-
mina prenašanje. V prvem pomenu prenašanja gre za oddaljeni pogled na
delovanje in ohranjanje družbe. Da bi se družba ohranila, prenaša vednost
in vrednote, jezik in kulturo. Zdi se, da polemika proti indoktrinaciji, pro-
ti tradicionalnemu prenašanju družbenih vrednot včasih nekoliko zamegli
dejstvo, da se o družbenosti ni mogoče pogajati. Da je samostojno mišljenje
mogoči šele na osnovi družbenosti. Da je neka temeljna transmisija druž-
benosti pogoj za konstitucijo subjekta. V tem smislu je za vzpostavitev su-
bjekta poleg aktivnosti ključna temeljna pasivnost.
Zdi se, da iz tega sledi, da je odnos do morale performativen, kar po-
meni, da naš odnos do morale spreminja samo moralo. Bistvena ideja mo-
ralne vzgoje je torej, da je potreben premik, ko družbena morala ni več do-
jeta kot odtujena sila, temveč naša skupna stvar. Cilj moralne vzgoje tako ni
preprosto vcepljanje obstoječe družbene morale, cilj moralne vzgoje je, da
se vzpostavi (oziroma prenaša) specifičen odnos do moralnosti. Ko se spre-
meni odnos, se spremeni tudi sama družbena funkcija moralnosti. Nova
funkcija morale je morala kot naša skupna stvar. Ko je tak odnos do morale
oblikovan, bi lahko rekli, da morale ni treba vsiljevati, saj je s tem, da smo
jo skupaj proizvedli, že naša stvar.
15
