Page 11 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 11
Uvod
Monografijo, ki je pred vami, gre brati kot nadaljevanje in dopolnjevanje
dveh drugih del avtorja: Didaktike filozofije in Novih praks filozofije.
V prvem delu monografije (v prvih štirih vsebinskih poglavjih) so
podrobneje razviti nekateri momenti, ki strukturno sodijo v didaktiko fi-
lozofije.1 Drugi del pa vključuje nekatera teoretske refleksije, ki jih je mogo-
če razumeti kot pripravljalno delo za razdelavo didaktike etike kot dela di-
daktike filozofije.
Didaktike filozofije v monografski obliki so bile še pred desetletjem
prava redkost, danes pa jih samo v nemškem kulturnem prostoru obsta-
ja cela vrsta. Pri tem razcvetu didaktike pa ni prišlo do zoženja didaktič-
nega premisleka, kar je razvidno iz dejstva, da se ni oblikovala uniformna
struktura. To lahko razumemo na dva načina. Bolj sistematično mišljenje
bi pogrešalo poenotenost in bi raznolikost didaktik filozofije razumelo kot
začetno stanje discipline, ki še ni uspelo vzpostaviti enotnega modela zna-
nosti. Vendar ima na področju humanistike Kuhnov model normalne zna-
nosti (Kuhn, 1998) omejen domet. Raznolikost didaktik tako kaže tudi na
to, da gre za področje, kjer je še prostor za kreativno mišljenje in kjer za
vse ključne koncepte velja, da jih zaznamuje spornost, ki poganja refleksijo.
1 Drugo poglavje analizira cilje edukacije, tretje poglavje se loteva branja filozofskih
del, četrto poglavje analizira vlogo didaktike pri delu izkušenih učiteljev, peto ana-
lizira vsebino možnih napotkov za učitelje začetnike.
11
Monografijo, ki je pred vami, gre brati kot nadaljevanje in dopolnjevanje
dveh drugih del avtorja: Didaktike filozofije in Novih praks filozofije.
V prvem delu monografije (v prvih štirih vsebinskih poglavjih) so
podrobneje razviti nekateri momenti, ki strukturno sodijo v didaktiko fi-
lozofije.1 Drugi del pa vključuje nekatera teoretske refleksije, ki jih je mogo-
če razumeti kot pripravljalno delo za razdelavo didaktike etike kot dela di-
daktike filozofije.
Didaktike filozofije v monografski obliki so bile še pred desetletjem
prava redkost, danes pa jih samo v nemškem kulturnem prostoru obsta-
ja cela vrsta. Pri tem razcvetu didaktike pa ni prišlo do zoženja didaktič-
nega premisleka, kar je razvidno iz dejstva, da se ni oblikovala uniformna
struktura. To lahko razumemo na dva načina. Bolj sistematično mišljenje
bi pogrešalo poenotenost in bi raznolikost didaktik filozofije razumelo kot
začetno stanje discipline, ki še ni uspelo vzpostaviti enotnega modela zna-
nosti. Vendar ima na področju humanistike Kuhnov model normalne zna-
nosti (Kuhn, 1998) omejen domet. Raznolikost didaktik tako kaže tudi na
to, da gre za področje, kjer je še prostor za kreativno mišljenje in kjer za
vse ključne koncepte velja, da jih zaznamuje spornost, ki poganja refleksijo.
1 Drugo poglavje analizira cilje edukacije, tretje poglavje se loteva branja filozofskih
del, četrto poglavje analizira vlogo didaktike pri delu izkušenih učiteljev, peto ana-
lizira vsebino možnih napotkov za učitelje začetnike.
11
