Page 423 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 423
Synu Jezusa Cristusa, de za nas suiga Očeta prossi. Inu per taki veri imam mui pokoi inu
z vesselem te muie dellu dellam inu opravim inu skerbim, de tudi ta muia družina inu
mui otroci tudi v taki veri inu pokorsčini pruti Bogu bodo vučeni inu zreieni /zaostritev
zapleta, op. J. V./. Natu ta menih Anton več vpraša tiga šustarie inu pravi k nemu /literar-
ni osebi spregovorita v dialogu, op. J. V./: »Ništer drugiga, težešiga inu vegšiga, ne delaš
pruti Bogu[?] Inu drigači nemu ne služiš[?]« /vrh pripovedi, op. J. V./ Natu pag ta šustar
nemu odgovori inu pravi: »Kai se tebi bi zdii, de ie tu eni mahinu dellu oli ena lahka Bo-
žya služba, kadar en gospodar oli hyšni oča ta kruh inu potrebo za se inu za suio družino
suiem dellom, suiemi lastnimi rokami, poštenu, po pravici, vsem ludem prez škode isče inu
dobiva[?] Inu tu vsagdanu zlu, vse žlaht nesreče, kir veden timu človeku od ludi, od hude
gosposčine, od sosedov, od družine, od sveita, od hudiča gredo naprei inu se nalagaio, take
riči s to vero volnu, pohlevnu nesti inu terpeti, nei li tu enu težku voiskovane inu enu veli-
ku terplene na tim sveitu[?]« Natu ta menih gre proč od tiga šustarie inu ie zastopil, de ie
on od Buga skuzi le-tiga šustarie podvižan inu prov podvučen, de on te nega Božye službe,
čistost inu menihštvu nema čez druga kersčanska gmain della staviti inu se ž nimi offerto-
vati pred Bugom /razplet in razsnova/.29
Kaj je lahko že v Trubarjevem času opazil v italijanski, francoski, španski, angle-
ški, nemški in tudi češki30 literaturi podkovani humanist? Kaj lahko ugotovi s te-
meljnimi kategorijami literarne vede opremljeni današnji bralec?
Da ima pred seboj stilizirano pripoved z začetkom, jedrom in zaključkom in da
ta narativ izkazuje naslednje lastnosti: 1) konciznost pripovedovanja, 2) skop
dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega
prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu,
kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav le na en sam pripovedni pri-
zor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne
pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet),
vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama.
Vse opisano pa se, kot je misliti, skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi nara-
tološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar za pojas
njevanje teoloških dimenzij odrešitve po veri (ne po delih) uporablja preverjeno
retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani
29 P. Trubar, Articuli, 172–174.
30 Mogoče je omeniti vsaj sina husitskega kralja Jiříja s Poděbrad (1420–1471), Hynka s Poděbrad
(1452–1492). Ta je prevedel dvanajst novel Boccaciovega Dekamerona. Edicijo je najti v: Hynek s
Poděbrad, Boccacciovské rozprávky, ur. Antonín Grund, Praha 1950.
423
z vesselem te muie dellu dellam inu opravim inu skerbim, de tudi ta muia družina inu
mui otroci tudi v taki veri inu pokorsčini pruti Bogu bodo vučeni inu zreieni /zaostritev
zapleta, op. J. V./. Natu ta menih Anton več vpraša tiga šustarie inu pravi k nemu /literar-
ni osebi spregovorita v dialogu, op. J. V./: »Ništer drugiga, težešiga inu vegšiga, ne delaš
pruti Bogu[?] Inu drigači nemu ne služiš[?]« /vrh pripovedi, op. J. V./ Natu pag ta šustar
nemu odgovori inu pravi: »Kai se tebi bi zdii, de ie tu eni mahinu dellu oli ena lahka Bo-
žya služba, kadar en gospodar oli hyšni oča ta kruh inu potrebo za se inu za suio družino
suiem dellom, suiemi lastnimi rokami, poštenu, po pravici, vsem ludem prez škode isče inu
dobiva[?] Inu tu vsagdanu zlu, vse žlaht nesreče, kir veden timu človeku od ludi, od hude
gosposčine, od sosedov, od družine, od sveita, od hudiča gredo naprei inu se nalagaio, take
riči s to vero volnu, pohlevnu nesti inu terpeti, nei li tu enu težku voiskovane inu enu veli-
ku terplene na tim sveitu[?]« Natu ta menih gre proč od tiga šustarie inu ie zastopil, de ie
on od Buga skuzi le-tiga šustarie podvižan inu prov podvučen, de on te nega Božye službe,
čistost inu menihštvu nema čez druga kersčanska gmain della staviti inu se ž nimi offerto-
vati pred Bugom /razplet in razsnova/.29
Kaj je lahko že v Trubarjevem času opazil v italijanski, francoski, španski, angle-
ški, nemški in tudi češki30 literaturi podkovani humanist? Kaj lahko ugotovi s te-
meljnimi kategorijami literarne vede opremljeni današnji bralec?
Da ima pred seboj stilizirano pripoved z začetkom, jedrom in zaključkom in da
ta narativ izkazuje naslednje lastnosti: 1) konciznost pripovedovanja, 2) skop
dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega
prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu,
kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav le na en sam pripovedni pri-
zor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne
pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet),
vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama.
Vse opisano pa se, kot je misliti, skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi nara-
tološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar za pojas
njevanje teoloških dimenzij odrešitve po veri (ne po delih) uporablja preverjeno
retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani
29 P. Trubar, Articuli, 172–174.
30 Mogoče je omeniti vsaj sina husitskega kralja Jiříja s Poděbrad (1420–1471), Hynka s Poděbrad
(1452–1492). Ta je prevedel dvanajst novel Boccaciovega Dekamerona. Edicijo je najti v: Hynek s
Poděbrad, Boccacciovské rozprávky, ur. Antonín Grund, Praha 1950.
423
