Page 226 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 226
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
Slika 14: Sadež, najden v reki Detroit II
Zdaj pozorno preglejte te fotografije. Ali sta si predstavljena sadeža
resnično tako podobna, da lahko sadež iz reke Detroit nemudoma prepo-
znamo kot plod kruhovca? Menimo, da ne, oz. če uporabimo Groarkejeve
besede, ne vidimo take podobnosti.
Plod kruhovca, kot smo videli, ima nekakšno hrapavo izbočeno lupi-
no s špicami ali trdimi dlačicami, ki je sestavljena iz nepravilnih štiri- do
šestkotnikov z valjastim jedrom v središču. Po drugi strani pa se zdi lupina
sadeža, najdenega v reki Detroit, gladka, brez špic ali dlak, prekrita z glad-
kimi nepravilnimi buškami in brez štiri- do šestkotnikov, v središču pa se
zdi, da ni valjastega jedra (čeprav je to lahko posledica osvetlitve, kota ali
katerega drugega motečega dejavnika).
V takšnem primeru (kadar so si nekateri predmeti oz. entitete videti
podobni, vendar ne popolnoma enaki; čeprav se zdi, da je bil Groarke zado-
voljen s primerjavo in je celo nemudoma prišel do zaključka, da je sadež iz
reke Detroit dejansko plod kruhovca) samo »videnje« ni dovolj in je pame-
tno – če ne celo nujno – preveriti še druge zanesljive vire, kot je, npr., ver-
balni opis. Vse enciklopedije jih običajno imajo (kar je tudi eden od razlo-
gov, zakaj se imenujejo enciklopedije).
Zakaj verbalni opisi? Preprosto zato, ker v takem primeru ne more-
mo preveriti prav veliko drugega. Po drugi strani pa je jezik še vedno edi-
ni komunikacijski »medij«, ki je dovolj linearen, preprost in nedvoumen, v
226
Slika 14: Sadež, najden v reki Detroit II
Zdaj pozorno preglejte te fotografije. Ali sta si predstavljena sadeža
resnično tako podobna, da lahko sadež iz reke Detroit nemudoma prepo-
znamo kot plod kruhovca? Menimo, da ne, oz. če uporabimo Groarkejeve
besede, ne vidimo take podobnosti.
Plod kruhovca, kot smo videli, ima nekakšno hrapavo izbočeno lupi-
no s špicami ali trdimi dlačicami, ki je sestavljena iz nepravilnih štiri- do
šestkotnikov z valjastim jedrom v središču. Po drugi strani pa se zdi lupina
sadeža, najdenega v reki Detroit, gladka, brez špic ali dlak, prekrita z glad-
kimi nepravilnimi buškami in brez štiri- do šestkotnikov, v središču pa se
zdi, da ni valjastega jedra (čeprav je to lahko posledica osvetlitve, kota ali
katerega drugega motečega dejavnika).
V takšnem primeru (kadar so si nekateri predmeti oz. entitete videti
podobni, vendar ne popolnoma enaki; čeprav se zdi, da je bil Groarke zado-
voljen s primerjavo in je celo nemudoma prišel do zaključka, da je sadež iz
reke Detroit dejansko plod kruhovca) samo »videnje« ni dovolj in je pame-
tno – če ne celo nujno – preveriti še druge zanesljive vire, kot je, npr., ver-
balni opis. Vse enciklopedije jih običajno imajo (kar je tudi eden od razlo-
gov, zakaj se imenujejo enciklopedije).
Zakaj verbalni opisi? Preprosto zato, ker v takem primeru ne more-
mo preveriti prav veliko drugega. Po drugi strani pa je jezik še vedno edi-
ni komunikacijski »medij«, ki je dovolj linearen, preprost in nedvoumen, v
226
