Page 189 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 189
»argumentativni vzorec« ...
7.1. Sprejemljivost argumentov ocenimo tako, da ugotovimo njihovo
naravo – gre za splošno vednost, osebno mnenje, strokovno oceno, priče-
vanje, vsebino vprašljive verjetnosti itd.? Na podlagi tega se odločimo ali so
sprejemljivi za dani kontekst – vprašamo se, zakaj in ali sploh so ti argu-
menti sprejemljivi sami na sebi oz. ali/koliko navedeni argumenti okrepijo/
zavrnejo naše prepričanje v verjetnost/trdnost sklepa?
V našem primeru lahko utemeljitev (prizadevati si moramo za zmanj-
ševanje tveganja obolevnosti (za pljučnim rakom)) ovrednotimo kot spreje-
mljivo, in sicer jo lahko prepoznamo kot občo vednost in vrednoto, ki ve-
lja v naši družbi. Kot smo že omenili, vsaka utemeljitev ni obča vednost
sama na sebi. Za kontrast si oglejmo naslednjo različico: Ker je minister za
zdravstvo odredil, da je vsak dejavnik tveganja obolevnosti treba prepoveda-
ti. Minister bi ob taki odredbi sicer lahko imel iskrene človekoljubne na-
mene, vendar pa ne moremo trditi, da je za nas (za državljane) avtomatič-
no sprejemljivo vse, kar(koli) odredi minister (oz. kaka druga avtoriteta). V
demokratični družbi se odredba še tako visokega državnega uradnika pra-
viloma ne bi smela izogniti kritični presoji.
Pa tudi utemeljitvi iz našega primera, za katero smo sicer rekli, da ima
status obče sprejemljivega načela, bi v principu lahko kdo ugovarjal (Kdo
to pravi? Zakaj bi se morali s tem vsi strinjati?). V tem primeru bi bila pot-
rebna dodatna opora, npr: ohranjanje zdravja je dolžnost družbe in vsakega
posameznika. Ta bi utemeljitev iz našega primera interpretirala kot eno iz-
med človekovih dolžnosti, te pa skupaj s človekovimi pravicami pooseblja-
jo družbeni konsenz, so torej tisti nujni nabor skupne sprejemljive vednos-
ti in vrednot, ki družbi omogoča obstoj (med drugimi).
7.2 Relevantnost argumentov za sklep ocenimo tako, da odgovorimo
na vprašanje, ali so argumenti tematsko, vsebinsko v povezavi s sklepom.
Da sta argumenta v našem primeru relevantna za sklep, bomo ponazo-
rili tako, da bomo argumentacijo zapisali v malce drugačni (logični) obliki.
Splošni argument: Prizadevati si moramo za zmanjševanje obo-
levnosti (za pljučnim rakom).
Posebni argument: Raziskave kažejo, da kajenje povečuje tveganje
obolenja za pljučnim rakom.
Sklep: Kajenje (na javnih mestih) bi morali prepovedati.
Na podlagi te rekonstrukcije lahko potrdimo, da sta argumenta za
sklep relevantna, ker se oba tematsko navezujeta na sklep: prizadevanje za
zmanjševanje obolevnosti za pljučnim rakom iz splošnega argumenta se
189
7.1. Sprejemljivost argumentov ocenimo tako, da ugotovimo njihovo
naravo – gre za splošno vednost, osebno mnenje, strokovno oceno, priče-
vanje, vsebino vprašljive verjetnosti itd.? Na podlagi tega se odločimo ali so
sprejemljivi za dani kontekst – vprašamo se, zakaj in ali sploh so ti argu-
menti sprejemljivi sami na sebi oz. ali/koliko navedeni argumenti okrepijo/
zavrnejo naše prepričanje v verjetnost/trdnost sklepa?
V našem primeru lahko utemeljitev (prizadevati si moramo za zmanj-
ševanje tveganja obolevnosti (za pljučnim rakom)) ovrednotimo kot spreje-
mljivo, in sicer jo lahko prepoznamo kot občo vednost in vrednoto, ki ve-
lja v naši družbi. Kot smo že omenili, vsaka utemeljitev ni obča vednost
sama na sebi. Za kontrast si oglejmo naslednjo različico: Ker je minister za
zdravstvo odredil, da je vsak dejavnik tveganja obolevnosti treba prepoveda-
ti. Minister bi ob taki odredbi sicer lahko imel iskrene človekoljubne na-
mene, vendar pa ne moremo trditi, da je za nas (za državljane) avtomatič-
no sprejemljivo vse, kar(koli) odredi minister (oz. kaka druga avtoriteta). V
demokratični družbi se odredba še tako visokega državnega uradnika pra-
viloma ne bi smela izogniti kritični presoji.
Pa tudi utemeljitvi iz našega primera, za katero smo sicer rekli, da ima
status obče sprejemljivega načela, bi v principu lahko kdo ugovarjal (Kdo
to pravi? Zakaj bi se morali s tem vsi strinjati?). V tem primeru bi bila pot-
rebna dodatna opora, npr: ohranjanje zdravja je dolžnost družbe in vsakega
posameznika. Ta bi utemeljitev iz našega primera interpretirala kot eno iz-
med človekovih dolžnosti, te pa skupaj s človekovimi pravicami pooseblja-
jo družbeni konsenz, so torej tisti nujni nabor skupne sprejemljive vednos-
ti in vrednot, ki družbi omogoča obstoj (med drugimi).
7.2 Relevantnost argumentov za sklep ocenimo tako, da odgovorimo
na vprašanje, ali so argumenti tematsko, vsebinsko v povezavi s sklepom.
Da sta argumenta v našem primeru relevantna za sklep, bomo ponazo-
rili tako, da bomo argumentacijo zapisali v malce drugačni (logični) obliki.
Splošni argument: Prizadevati si moramo za zmanjševanje obo-
levnosti (za pljučnim rakom).
Posebni argument: Raziskave kažejo, da kajenje povečuje tveganje
obolenja za pljučnim rakom.
Sklep: Kajenje (na javnih mestih) bi morali prepovedati.
Na podlagi te rekonstrukcije lahko potrdimo, da sta argumenta za
sklep relevantna, ker se oba tematsko navezujeta na sklep: prizadevanje za
zmanjševanje obolevnosti za pljučnim rakom iz splošnega argumenta se
189
