Page 188 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

čitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

6. Oporo oblikujemo tako, da z njo odgovorimo na vprašanje: kaj pod-
pira tvojo utemeljitev?

(argument) (kvali kator) (sklep)
Raziskave kažejo, da kajenje bi praviloma kajenje (na javnih
povečuje tveganje obolevnosti mestih) morali
za pljučnim rakom torej prepovedati

ker razen
(utemeljitev) (zavrnitev)
si moramo prizadevati za če ni v ta namen
zmanjšanje tveganja obo- določen poseben
levnosti za pljučnim rakom prostor

saj
(opora)
je ohranjanje zdravja
dolžnost vsakega
posameznika

7. Kriteriji veljavnosti argumentacije
V korakih 1–6 smo na konkretnem primeru predstavili elemente ar-
gumentacije in opisali princip (re)konstruiranja argumentativnega vzorca.
Namenoma smo se, zaradi jasnosti in sistematičnosti, v tem delu izognili
procesu vrednotenja posameznih elementov, ki je pravzaprav vsaj implici-
tno/nezavedno prisoten skozi celotno fazo izbiranja in razvrščanja elemen-
tov argumentacije, torej ob vsakem od prej navedenih korakov. V pred-
zadnjem koraku se torej posvečamo kriterijem veljavnosti argumentacije,
ki so podrobneje razloženi in ponazorjeni v poglavju Kriteriji veljavnosti
argumentiranja. Rekonstrukcija in sprotna kritična presoja argumentaci-
je temeljita na procesu vrednotenja argumentov in veljavnosti postopka
argumentacije. Predvsem pri konstrukciji argumentacije pa je kljub mo-
rebitnemu sprotnemu vrednotenju ta korak priporočljivo sistematično po-
noviti še ob zaključku oblikovanja sheme. S tem se namreč lahko v naprej
izognemo vsaj tistim predvidljivim poskusom izpodbijanja argumentacije,
ki izhajajo iz upoštevanja kriterijev veljavnosti. Vrednotimo sprejemljivost
argumentov, relevantnost argumentov za sklep in zadostnost argumentov
za izpeljavo sklepa.

188