Page 16 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 16
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
neobičajna) nanaša (tudi) na neposredni (po)govor; v širšem smislu ga
lahko razumemo kot vsako besedno komunikacijo (pisno ali govorjeno).1
Specifičneje konceptualno bi ga lahko opredelili kot jezikovne vzorce, ve-
zane na določen tip institucije ali področje vednosti.2 V najširšem smislu
pa gre za (družbene) sisteme simbolnega pomenjanja oz. komuniciranja, ki
niso nujno le besedni, npr. filmski diskurz ali diskurz oblačil3. V tej mono-
grafiji bomo diskurz razumeli kot besedno komuniciranje, ki je opredelje-
no z namenom in s ciljem, kot tekste ali govore, razumljene kot namerno in
želeno (kar ne pomeni nujno tudi vsakokratno ozaveščeno) družbeno delo-
vanje. V tej konceptualizaciji je ključna tesna povezava med jezikovno rabo
in področji družbenega življenja (Foucault): smisel izjav namreč vedno iz-
haja iz njihove družbene umeščenosti ter dejavnosti. In ta konkretni smisel
se nikoli ne izčrpa le z jezikovnimi sredstvi.
Družbeni konstruktivizem4 ni homogena teoretična smer, temveč per-
spektiva oz. pristop, ki se je razvil na obronkih različnih znanstvenih disci-
plin (sociologije, psihologije, lingvistike itd.). V okviru preučevanja vloge
diskurza se osredotoča na to, kako bi diskurzivne prakse lahko razume-
li v njihovi vlogi vzdrževanja in še posebej (pre)oblikovanja (interpretacij)
družbene »stvarnosti«. J. Potter (1996a) identificira dve ravni konstrukci-
je: 1) oblikovanje družbenih predstav oz. družbenega sveta in 2) oblikova-
nje opisov kot dejstev, kar vključuje različne načine predstavljanja določene
1 Pri tem se bomo, glede na namene in cilje našega pisanja, oprli predvsem na dela
t. i. diskurzivne psihologije, kakor jo je v svojih delih razvil Johnatan Potter s so-
delavci. Gre predvsem za dela: Discourse and Social Psychology: Beyond Attitudes
and Behaviour (Potter in Wetherell, 1987), Discursive Psychology (Potter in Edwards,
1992) in Representing Reality Discourse, Rhetoric and Social Construction (Potter
1996).
2 To temeljno, vplivno in vseobsegajočo konceptualizacijo diskurza je v številnih
delih, ki so na voljo tudi v slovenskem prevodu, razvijal predvsem francoski teoretik
Michel Foucault. Podrobnostim se v tej monografiji ne bomo mogli posvetiti, kar
tudi ni njen namen, zainteresirana bralka in bralec pa jih lahko poiščeta v delih Red
diskurza (v knjigi Vednost – oblast – subject, 1991), Besede in reči (2010), Arheologija
vednosti (2001), Nadzorovanje in kaznovanje (1984/2004) in številnih drugih.
3 Poglavitni teoretik takšne konceptualizacije je francoski semiolog Roland Barthes,
katerega številna dela najdete tudi v slovenskem prevodu: Retorika Starih; Elementi
semiologije (1990); Fragmenti ljubezenskega diskurza (2002); Učna ura: nastopno
predavanje na Collège de France, 7. januarja 1977. Roland Barthes: od zgodovine k
sistemu, od sistema k besedilu – knjiga (2003); Užitek v tekstu;Variacije o pisavi (2013);
Mitologije (2015).
4 Za seznanitev s temeljnimi koncepti družbenega konstruktivizma priporočamo
prelomno delo P. Bergerja in T. Luckmanna Družbena konstrukcija realnosti:
razprava iz sociologije znanja (1988).
16
neobičajna) nanaša (tudi) na neposredni (po)govor; v širšem smislu ga
lahko razumemo kot vsako besedno komunikacijo (pisno ali govorjeno).1
Specifičneje konceptualno bi ga lahko opredelili kot jezikovne vzorce, ve-
zane na določen tip institucije ali področje vednosti.2 V najširšem smislu
pa gre za (družbene) sisteme simbolnega pomenjanja oz. komuniciranja, ki
niso nujno le besedni, npr. filmski diskurz ali diskurz oblačil3. V tej mono-
grafiji bomo diskurz razumeli kot besedno komuniciranje, ki je opredelje-
no z namenom in s ciljem, kot tekste ali govore, razumljene kot namerno in
želeno (kar ne pomeni nujno tudi vsakokratno ozaveščeno) družbeno delo-
vanje. V tej konceptualizaciji je ključna tesna povezava med jezikovno rabo
in področji družbenega življenja (Foucault): smisel izjav namreč vedno iz-
haja iz njihove družbene umeščenosti ter dejavnosti. In ta konkretni smisel
se nikoli ne izčrpa le z jezikovnimi sredstvi.
Družbeni konstruktivizem4 ni homogena teoretična smer, temveč per-
spektiva oz. pristop, ki se je razvil na obronkih različnih znanstvenih disci-
plin (sociologije, psihologije, lingvistike itd.). V okviru preučevanja vloge
diskurza se osredotoča na to, kako bi diskurzivne prakse lahko razume-
li v njihovi vlogi vzdrževanja in še posebej (pre)oblikovanja (interpretacij)
družbene »stvarnosti«. J. Potter (1996a) identificira dve ravni konstrukci-
je: 1) oblikovanje družbenih predstav oz. družbenega sveta in 2) oblikova-
nje opisov kot dejstev, kar vključuje različne načine predstavljanja določene
1 Pri tem se bomo, glede na namene in cilje našega pisanja, oprli predvsem na dela
t. i. diskurzivne psihologije, kakor jo je v svojih delih razvil Johnatan Potter s so-
delavci. Gre predvsem za dela: Discourse and Social Psychology: Beyond Attitudes
and Behaviour (Potter in Wetherell, 1987), Discursive Psychology (Potter in Edwards,
1992) in Representing Reality Discourse, Rhetoric and Social Construction (Potter
1996).
2 To temeljno, vplivno in vseobsegajočo konceptualizacijo diskurza je v številnih
delih, ki so na voljo tudi v slovenskem prevodu, razvijal predvsem francoski teoretik
Michel Foucault. Podrobnostim se v tej monografiji ne bomo mogli posvetiti, kar
tudi ni njen namen, zainteresirana bralka in bralec pa jih lahko poiščeta v delih Red
diskurza (v knjigi Vednost – oblast – subject, 1991), Besede in reči (2010), Arheologija
vednosti (2001), Nadzorovanje in kaznovanje (1984/2004) in številnih drugih.
3 Poglavitni teoretik takšne konceptualizacije je francoski semiolog Roland Barthes,
katerega številna dela najdete tudi v slovenskem prevodu: Retorika Starih; Elementi
semiologije (1990); Fragmenti ljubezenskega diskurza (2002); Učna ura: nastopno
predavanje na Collège de France, 7. januarja 1977. Roland Barthes: od zgodovine k
sistemu, od sistema k besedilu – knjiga (2003); Užitek v tekstu;Variacije o pisavi (2013);
Mitologije (2015).
4 Za seznanitev s temeljnimi koncepti družbenega konstruktivizma priporočamo
prelomno delo P. Bergerja in T. Luckmanna Družbena konstrukcija realnosti:
razprava iz sociologije znanja (1988).
16
