Page 15 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

unikacijo lahko nedvoumno in nesporno prepoznamo kot temelj pe-

dagoškega procesa. Naj bo to govor, pogovor, oblikovanje pisnih sporočil
ali obdelava tekstov (slikovnega gradiva, raznih materialov itd.), vedno se
srečujemo z jezikovno rabo, z interpretacijo (to je z definiranjem in vred-
notenjem) vednosti, idej, občutkov, vrednot, fizičnega sveta okoli nas itd.
Jezikovna raba je tako temeljna za vse klasične segmente pedagoške prakse:
razlago, pojasnjevanje, spraševanje, odgovarjanje, ocenjevanje, kritično
presojo, izmenjavo mnenj itd. Preučevanje (kakovosti) komunikacije v šoli
predstavlja zato enega od možnih in, glede na dosedanjo zapostavljenost,
aktualnih ter nujnih vidikov obravnave izobraževalnega procesa v šolah.

Za namene te monografije bomo izpostavili dva vidika obravnave jezi-
kovne rabe: pojmovanje sleherne jezikovne rabe kot diskurz in opredelitev
funkcije/vloge jezikovne rabe v aktivnem, to je konstruktivističnem smis-
lu. Na tej osnovi bomo oblikovali temeljno predpostavko o naravi in značil-
nostih jezikovne rabe. Služila nam bo kot teoretična osnova obravnave pe-
dagoške prakse, in sicer kot osnova za razumevanje pedagoške prakse kot
posebne oblike komuniciranja, kot pedagoški diskurz (1.). Pojmovanje pe-
dagoškega diskurza bomo v nadaljevanju dopolnili s tradicionalnim poj-
movanjem retorike (2.), modernimi teorijami vljudnosti (3.1.) in argumen-
tacijo (4.).

Termin diskurz se lahko v najožjem smislu (pogovorno, tudi v vsak-
danji komunikaciji, četudi je takšna raba v vsakdanjem govoru redka in

15