Page 181 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

struktur ir anje učne ur e in oblikovanje govor a

- Ko zavračajo protiargumente: ali se ugovori nanašajo na temo
protiargumenta, na strokovnost in ne na osebnostno podobo
vpletenega vira/avtoritete?

- V kolikšni meri se je pri uveljavljanju argumentov res primer-
no sklicevati na sočutje, ali je ta tip argumenta res primeren za
dani komunikacijski kontekst (pedagoški kontekst, del učne ure,
izbrano temo, konkretno izjavo itd)?

- Ali se sklicujejo na druge, na domnevno splošno razširjenost po-
java, mnenja in ali je te vrste (potencialno pristranski) argument
primeren za dani kontekst?
Pri ubeseditvi govora stopi v ospredje tudi vprašanje sloga, ki naj nika-

kor ne bi bil zreduciran zgolj na ukraske oz. literarni diskurz. V grobem bi
ob izogibu naštevanja literarnih in retoričnih figur lahko oblikovali nasled-
nje temeljne oporne točke:
- Je oblikovanje misli jasno – nedvoumno, razumljivo, sledi misel-

nemu toku (je smiselno izpeljano), je struktura transparentna, so
misli izražene eksplicitno, je terminologija konsistentna in se ter-
mini znotraj istega govora/teksta uporabljajo dosledno v istem
smislu, je zaključena govorna/tekstovna enota primerno obsežna
itd?
- Je govor/besedilo oblikovano slovnično pravilno, sledi osnovnim
pravilom oblikovanja besedila in navezovanja na druga besedila?
- Je govor/tekst oblikovan preprosto (ne prekompleksno za dani
kontekst), a hkrati jezikovno izbrano in nemonotono?
- Sta izbor besedišča in način njihove prezentacije primerno uskla-
jena s temo in z okoliščinami, v katerih bomo govorili?

181