Page 162 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 162
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
trditev (sklep) vedno vsebuje (in posreduje) tudi nekaj novega, novo infor-
macijo. Kar lahko predstavlja problem za teorijo.
Teoretiki neformalne logike so Toulminove kriterije zato malce dode-
lali oz. natančneje, predelali. Veljavna (oz. dobra) argumentacija mora v
skladu z njihovimi kriteriji izpolnjevati dva osnovna kriterija:
1) Argumenti morajo biti sprejemljivi.
2) Argumenti morajo biti primerno povezani s sklepom.
Kaj natanko to pomeni, si bomo najlaže ogledali na temle (fiktivnem)
primeru:
(71)
1) V Kranjski Gori pozimi pogosto sneži.
2) V Piranu poleti pogosto sije sonce.
Torej:
Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina.
Argument 1 se zdi, sam na sebi, povsem sprejemljiv, saj iz lastne izku-
šnje (ki pa seveda ne vključuje (le) fizične prisotnosti ob vseh sneženjih v
Kranjski Gori, temveč tudi izkušnje, ki si jih naberemo na podlagi branja
literature ali spremljanja medijev) vemo, da v Kranjski Gori pozimi pogos-
to sneži (čeprav je tudi izraz »pogosto« (oz. njegova raba) relativen in od-
visen od mnogih dejavnikov). Podobno (vključno z vsemi že omenjenimi
omejitvami in zadržki) velja tudi za 2. argument. Na žalost pa iz teh dveh
argumentov nikakor ne moremo izpeljati sklepa »Uradni jezik v Sloveniji
je slovenščina«: sneg v Kranjski Gori in sonce v Piranu pač v ničemer ne
pogojujeta in nista v ničemer povezani z dejstvom, da je uradni jezik v
Sloveniji slovenščina. Premisi sta torej sprejemljivi, nista pa s sklepom pri-
merno povezani.
Zdaj pa si oglejmo tale primer:
(72)
1) Vse ženske hočejo biti moški.
2) Vse ženske hočejo najboljše na svetu.
Torej:
Najboljše na svetu je biti moški.
Zelo verjetno je, da iz vsakdanje izkušnje (takšne ali drugačne) vemo,
da nikakor ni res, da hočejo vse ženske biti moški. Če pa tega morda ne
162
trditev (sklep) vedno vsebuje (in posreduje) tudi nekaj novega, novo infor-
macijo. Kar lahko predstavlja problem za teorijo.
Teoretiki neformalne logike so Toulminove kriterije zato malce dode-
lali oz. natančneje, predelali. Veljavna (oz. dobra) argumentacija mora v
skladu z njihovimi kriteriji izpolnjevati dva osnovna kriterija:
1) Argumenti morajo biti sprejemljivi.
2) Argumenti morajo biti primerno povezani s sklepom.
Kaj natanko to pomeni, si bomo najlaže ogledali na temle (fiktivnem)
primeru:
(71)
1) V Kranjski Gori pozimi pogosto sneži.
2) V Piranu poleti pogosto sije sonce.
Torej:
Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina.
Argument 1 se zdi, sam na sebi, povsem sprejemljiv, saj iz lastne izku-
šnje (ki pa seveda ne vključuje (le) fizične prisotnosti ob vseh sneženjih v
Kranjski Gori, temveč tudi izkušnje, ki si jih naberemo na podlagi branja
literature ali spremljanja medijev) vemo, da v Kranjski Gori pozimi pogos-
to sneži (čeprav je tudi izraz »pogosto« (oz. njegova raba) relativen in od-
visen od mnogih dejavnikov). Podobno (vključno z vsemi že omenjenimi
omejitvami in zadržki) velja tudi za 2. argument. Na žalost pa iz teh dveh
argumentov nikakor ne moremo izpeljati sklepa »Uradni jezik v Sloveniji
je slovenščina«: sneg v Kranjski Gori in sonce v Piranu pač v ničemer ne
pogojujeta in nista v ničemer povezani z dejstvom, da je uradni jezik v
Sloveniji slovenščina. Premisi sta torej sprejemljivi, nista pa s sklepom pri-
merno povezani.
Zdaj pa si oglejmo tale primer:
(72)
1) Vse ženske hočejo biti moški.
2) Vse ženske hočejo najboljše na svetu.
Torej:
Najboljše na svetu je biti moški.
Zelo verjetno je, da iz vsakdanje izkušnje (takšne ali drugačne) vemo,
da nikakor ni res, da hočejo vse ženske biti moški. Če pa tega morda ne
162
