Page 164 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 164
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
2) da so za dani sklep zadostni (da je torej količina »dokazov« (argu-
mentov) zadostna za izpeljani sklep).
Kaj natanko to pomeni, si bomo spet najlaže ogledali na konkretnih
primerih.
Recimo, da se pogovarjamo o otrocih in njihovih sposobnostih pa ena
od mater reče:
(74) Moja hčerka je potrpežljivejša od (mojega) sina (argument).
Deklice so bolj potrpežljive od fantov (sklep).
Če argument(acijo) presojamo po kriterijih relevantnosti in zadostnosti
(recimo, da mama ve, kateri od njenih otrok je potrpežljivejši in argument
torej lahko ocenimo kot sprejemljiv), potem lahko rečemo, da je argument
brez dvoma relevanten za sklep, ki naj bi iz njega izhajal (tako argument kot
sklep govorita o potrpežljivosti), nikakor pa ni zadosten: en sam primer ni-
kakor ne more biti zadostna osnova za sklep, da so deklice potrpežljivejše
od fantov. Kar seveda odpira (večno) vprašanje, ki pa se ga na tem mestu ne
moremo podrobneje lotiti, namreč: koliko primerov bi pa bilo zadostna os-
nova za takšen sklep? Dva, pet, deset, petdeset?
Oglejmo si še govor veleposlanika Južnoafriške republike pri
Združenih narodih, in to iz časov, ko je v Južni Afriki še vladal apartheid
(primer si izposojamo iz de Wijze, 1996):
(75)
»Ekonomske sankcije zahodnih držav proti Južni Afriki, s kate-
rimi želijo pomagati črnskemu prebivalstvu, so povsem neustre-
zne. Seveda bodo prizadele gospodarstvo, toda prizadele bodo
vse. To je tako, kot če skušate ubiti zebro. Če jo ustrelite v belo
črto, bo umrla, in če jo ustrelite v črno črto bo prav tako umrla.
Cela žival bo umrla. In prav tako bo z južnoafriško ekonomijo.
Zaradi sankcij bo trpela celotna država – ne le njen beli del.«
Sklep govora je nedvoumen: ekonomske sankcije proti Južni Afriki so
povsem neustrezne. In s čim je podprt? Z alegorijo, s prispodobo o ubijanju
zebre. S stališča argumentacije, s stališča treh kriterijev veljavne oz. dob-
re argumentacije – sprejemljivosti, relevantnosti in zadostnosti – je takšna
argumentacija nesprejemljiva in neveljavna. Če se argumenti morda, sami
na sebi, še zde sprejemljivi (res je, da zebra umre ne glede na to, v katero
črto jo ustrelite, belo ali črno; četudi je morebitna smrt odvisna od tega, na
katerem delu telesa se konkretna črta nahaja), pa nikakor niso relevantni:
164
2) da so za dani sklep zadostni (da je torej količina »dokazov« (argu-
mentov) zadostna za izpeljani sklep).
Kaj natanko to pomeni, si bomo spet najlaže ogledali na konkretnih
primerih.
Recimo, da se pogovarjamo o otrocih in njihovih sposobnostih pa ena
od mater reče:
(74) Moja hčerka je potrpežljivejša od (mojega) sina (argument).
Deklice so bolj potrpežljive od fantov (sklep).
Če argument(acijo) presojamo po kriterijih relevantnosti in zadostnosti
(recimo, da mama ve, kateri od njenih otrok je potrpežljivejši in argument
torej lahko ocenimo kot sprejemljiv), potem lahko rečemo, da je argument
brez dvoma relevanten za sklep, ki naj bi iz njega izhajal (tako argument kot
sklep govorita o potrpežljivosti), nikakor pa ni zadosten: en sam primer ni-
kakor ne more biti zadostna osnova za sklep, da so deklice potrpežljivejše
od fantov. Kar seveda odpira (večno) vprašanje, ki pa se ga na tem mestu ne
moremo podrobneje lotiti, namreč: koliko primerov bi pa bilo zadostna os-
nova za takšen sklep? Dva, pet, deset, petdeset?
Oglejmo si še govor veleposlanika Južnoafriške republike pri
Združenih narodih, in to iz časov, ko je v Južni Afriki še vladal apartheid
(primer si izposojamo iz de Wijze, 1996):
(75)
»Ekonomske sankcije zahodnih držav proti Južni Afriki, s kate-
rimi želijo pomagati črnskemu prebivalstvu, so povsem neustre-
zne. Seveda bodo prizadele gospodarstvo, toda prizadele bodo
vse. To je tako, kot če skušate ubiti zebro. Če jo ustrelite v belo
črto, bo umrla, in če jo ustrelite v črno črto bo prav tako umrla.
Cela žival bo umrla. In prav tako bo z južnoafriško ekonomijo.
Zaradi sankcij bo trpela celotna država – ne le njen beli del.«
Sklep govora je nedvoumen: ekonomske sankcije proti Južni Afriki so
povsem neustrezne. In s čim je podprt? Z alegorijo, s prispodobo o ubijanju
zebre. S stališča argumentacije, s stališča treh kriterijev veljavne oz. dob-
re argumentacije – sprejemljivosti, relevantnosti in zadostnosti – je takšna
argumentacija nesprejemljiva in neveljavna. Če se argumenti morda, sami
na sebi, še zde sprejemljivi (res je, da zebra umre ne glede na to, v katero
črto jo ustrelite, belo ali črno; četudi je morebitna smrt odvisna od tega, na
katerem delu telesa se konkretna črta nahaja), pa nikakor niso relevantni:
164
