Page 163 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 163
argumentiranost kot konstitutivni element pedagoškega diskurza
vemo iz svoje vsakdanje izkušnje in če se ne znamo sklicevati na verjetno-
stni račun, potem lahko že na osnovi absolutnega kvantifikatorja vsi za-
nesljivo sklepamo, da trditev 1 ne bo držala, saj je prav za vse ženske na sve-
tu empirično popolnoma nemogoče ugotoviti, ali res hočejo biti moški ali
ne. Enako velja za 2. premiso. In če nobena od premis ni sprejemljiva, po-
tem verjetno tudi sklep ne more biti sprejemljiv.
Toda, če bi argumente (in sklep) sodili samo po kriteriju primerne po-
vezanosti, potem oba argumenta sta (vsaj minimalno) primerno povezana
s sklepom: če bi bilo res (sprejemljivo), da hočejo vse ženske biti moški in če
bi bilo res (sprejemljivo), da hočejo vse ženske najboljše na svetu, potem bi
iz teh dveh argumentov lahko upravičeno izpeljali tudi sklep, da je najbolj-
še na svetu biti moški. »Tudi« pravimo zato, ker je domet takšnega sklepa-
nja vseeno omejen, saj domnevno velja le za ženske. »Domnevno« zato, ker
ne vemo, kdo je izjavljalec tega argumentativnega sklopa.
Kaj pa tale primer:
(73)
1) Če so duševna stanja neodvisna od telesnih stanj, potem po-
manjkanje spanja ne more vplivati na koncentracijo pri učenju.
2) Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo pri učenju.
Torej:
Duševna stanja niso neodvisna od telesnih stanj.
Premisa 1 je formulirana v pogojniku, ne zatrjuje, da nekaj je tako in
tako, temveč pravi če …, potem …. In ker v pogojujoč odnos postavlja dve
soodvisni oz. sobivajoči stvari (telesna stanja in pomanjkanje spanja) se zdi
povsem sprejemljiva. Tudi 2. premisa – predpostavimo lahko, da na osno-
vi rezultatov empiričnih raziskav –, ki zanika enega od hipotetičnih delov
1. premise, se zdi povsem sprejemljiva. In sklep je le nujna posledica tega,
da 2. premisa zanika enega od hipotetičnih delov 1. premise: zanika namreč
drugi del 1., hipotetično formulirane, premise. Argumenta sta torej tako
sprejemljiva kot primerno povezana s sklepom.
Seveda pa tako nedoločna in malce ohlapna formulacija, kot je »pri-
merna povezanost s sklepom«, slejkoprej lahko pripelje do nejasnosti in
dvoumnosti. Kaj natanko torej pomeni zahteva, da morajo biti argumenti
primerno povezani s sklepom? Dvoje:
1) da so za dani sklep relevantni (da torej ne govorijo o stvareh, ki
niso v nikakršni povezavi s sklepom),
163
vemo iz svoje vsakdanje izkušnje in če se ne znamo sklicevati na verjetno-
stni račun, potem lahko že na osnovi absolutnega kvantifikatorja vsi za-
nesljivo sklepamo, da trditev 1 ne bo držala, saj je prav za vse ženske na sve-
tu empirično popolnoma nemogoče ugotoviti, ali res hočejo biti moški ali
ne. Enako velja za 2. premiso. In če nobena od premis ni sprejemljiva, po-
tem verjetno tudi sklep ne more biti sprejemljiv.
Toda, če bi argumente (in sklep) sodili samo po kriteriju primerne po-
vezanosti, potem oba argumenta sta (vsaj minimalno) primerno povezana
s sklepom: če bi bilo res (sprejemljivo), da hočejo vse ženske biti moški in če
bi bilo res (sprejemljivo), da hočejo vse ženske najboljše na svetu, potem bi
iz teh dveh argumentov lahko upravičeno izpeljali tudi sklep, da je najbolj-
še na svetu biti moški. »Tudi« pravimo zato, ker je domet takšnega sklepa-
nja vseeno omejen, saj domnevno velja le za ženske. »Domnevno« zato, ker
ne vemo, kdo je izjavljalec tega argumentativnega sklopa.
Kaj pa tale primer:
(73)
1) Če so duševna stanja neodvisna od telesnih stanj, potem po-
manjkanje spanja ne more vplivati na koncentracijo pri učenju.
2) Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo pri učenju.
Torej:
Duševna stanja niso neodvisna od telesnih stanj.
Premisa 1 je formulirana v pogojniku, ne zatrjuje, da nekaj je tako in
tako, temveč pravi če …, potem …. In ker v pogojujoč odnos postavlja dve
soodvisni oz. sobivajoči stvari (telesna stanja in pomanjkanje spanja) se zdi
povsem sprejemljiva. Tudi 2. premisa – predpostavimo lahko, da na osno-
vi rezultatov empiričnih raziskav –, ki zanika enega od hipotetičnih delov
1. premise, se zdi povsem sprejemljiva. In sklep je le nujna posledica tega,
da 2. premisa zanika enega od hipotetičnih delov 1. premise: zanika namreč
drugi del 1., hipotetično formulirane, premise. Argumenta sta torej tako
sprejemljiva kot primerno povezana s sklepom.
Seveda pa tako nedoločna in malce ohlapna formulacija, kot je »pri-
merna povezanost s sklepom«, slejkoprej lahko pripelje do nejasnosti in
dvoumnosti. Kaj natanko torej pomeni zahteva, da morajo biti argumenti
primerno povezani s sklepom? Dvoje:
1) da so za dani sklep relevantni (da torej ne govorijo o stvareh, ki
niso v nikakršni povezavi s sklepom),
163
