Page 70 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 70
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Omeniti je treba tudi številna opozorila in prizadevanja kolegic: od
pisma ministrici za šolstvo, razprave na seji nacionalnega sveta za kul-
turo, nastopa na posvetu o maturi v DS in posvetu o splošni maturi iz
slovenščine, ki je potekal pod okriljem Slavističnega društva Slovenije.3
Mimogrede, smiselno je (ponovno) izpostaviti tudi dejstvo, da med na-
slovi za vsakoletni tematski sklop za pisanje maturitetnega šolskega ese-
ja v zadnjih dvajsetih letih ni bilo dela slovenske avtorice.4 Takšno je to-
rej, kot kaže, stanje.
Naslov prispevka omenja »ponovna branja« ali morda tudi »nova, dru-
gačna branja« kanona (angl. »re-reading the canon«). Kaj to pomeni? Kot
piše Ana Marija Sobočan (2008: 99), je kanon mogoče brati na dva načina:
»brati kanon lahko pomeni brati tista dela svetovne in/ali doma-
če književnosti, ki so kanonizirana, ki so postala del literarne-
ga panteona, ki so reprezentirana kot »večna« ali »univerzalna«;
brati kanon pa lahko pomeni tudi brati kanon kot institucijo, kot
sistem, raziskovati mehanizme njegovega kreiranja in funkcioni-
ranja, odstirati ideologije ter razmerja moči, inherentna kanonu,
skozi katere bralstvo sprejema vrednote in poglede na družbeno
realnost.«
V tem prispevku se seveda posvečam drugi možnosti, torej kanonu
kot instituciji.5 Ta možnost je konceptualna in teoretsko plodna v navezavi
na feministično teorijo, ki je tule moj osnovni okvir. Znotraj tega definiram
feministični razmislek, kot je to storila Myra Jehlen: »Feministični razmi-
slek je pravzaprav ponovni razmislek, preučitev, kako predpostavke o žen-
skah in ženskih značajih vstopajo v temeljne predpostavke, ki organizirajo
vse naše mišljenje« (Jehlen, 1981: 575). Če so, kot pravi Myra Jehlen v nada-
ljevanju, predpostavke o tem, kateremu spolu gre pripisati intuicijo in ka-
teremu razum, v naši kulturi že nekako aksiomatične, jih je treba prevpra-
šati natanko zaradi tega – sicer zgolj preverjamo končne rezultate, ko pa je
problem v postavitvi računa. V tem smislu torej razumem »ponovna bra-
nja«: da se vprašamo, kaj je samoumevno in zakaj pravzaprav je to samo-
umevno.
3 Prim. npr. https://misli.sta.si/2237387/literarne-poznavalke-znova-o-pomanjkanju-
-knjizevnic-v-ucnih-nacrtih.
4 Po večletnem opozarjanju sta se v sklopu znašli Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Prim. ibid.
5 Seveda je tudi prva možnost zanimiva.
70
Omeniti je treba tudi številna opozorila in prizadevanja kolegic: od
pisma ministrici za šolstvo, razprave na seji nacionalnega sveta za kul-
turo, nastopa na posvetu o maturi v DS in posvetu o splošni maturi iz
slovenščine, ki je potekal pod okriljem Slavističnega društva Slovenije.3
Mimogrede, smiselno je (ponovno) izpostaviti tudi dejstvo, da med na-
slovi za vsakoletni tematski sklop za pisanje maturitetnega šolskega ese-
ja v zadnjih dvajsetih letih ni bilo dela slovenske avtorice.4 Takšno je to-
rej, kot kaže, stanje.
Naslov prispevka omenja »ponovna branja« ali morda tudi »nova, dru-
gačna branja« kanona (angl. »re-reading the canon«). Kaj to pomeni? Kot
piše Ana Marija Sobočan (2008: 99), je kanon mogoče brati na dva načina:
»brati kanon lahko pomeni brati tista dela svetovne in/ali doma-
če književnosti, ki so kanonizirana, ki so postala del literarne-
ga panteona, ki so reprezentirana kot »večna« ali »univerzalna«;
brati kanon pa lahko pomeni tudi brati kanon kot institucijo, kot
sistem, raziskovati mehanizme njegovega kreiranja in funkcioni-
ranja, odstirati ideologije ter razmerja moči, inherentna kanonu,
skozi katere bralstvo sprejema vrednote in poglede na družbeno
realnost.«
V tem prispevku se seveda posvečam drugi možnosti, torej kanonu
kot instituciji.5 Ta možnost je konceptualna in teoretsko plodna v navezavi
na feministično teorijo, ki je tule moj osnovni okvir. Znotraj tega definiram
feministični razmislek, kot je to storila Myra Jehlen: »Feministični razmi-
slek je pravzaprav ponovni razmislek, preučitev, kako predpostavke o žen-
skah in ženskih značajih vstopajo v temeljne predpostavke, ki organizirajo
vse naše mišljenje« (Jehlen, 1981: 575). Če so, kot pravi Myra Jehlen v nada-
ljevanju, predpostavke o tem, kateremu spolu gre pripisati intuicijo in ka-
teremu razum, v naši kulturi že nekako aksiomatične, jih je treba prevpra-
šati natanko zaradi tega – sicer zgolj preverjamo končne rezultate, ko pa je
problem v postavitvi računa. V tem smislu torej razumem »ponovna bra-
nja«: da se vprašamo, kaj je samoumevno in zakaj pravzaprav je to samo-
umevno.
3 Prim. npr. https://misli.sta.si/2237387/literarne-poznavalke-znova-o-pomanjkanju-
-knjizevnic-v-ucnih-nacrtih.
4 Po večletnem opozarjanju sta se v sklopu znašli Jane Austen in Nathalie Sarraute.
Prim. ibid.
5 Seveda je tudi prva možnost zanimiva.
70
