Page 251 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 251
kaj mladostnika resnično osrečuje
sproži filozofska kontroverze glede tega, kaj človeka osrečuje, je to njego-
vo naravno ali kulturno stanje. Kontroverza ne pojenja do danes. Verjetno
je bil Freud tisti, ki je dokončno zamajal človekov narcizem in srečnost, ki
jo lahko doseže zavestni jaz, še bolj odmaknil človeku. Zahodna civilizaci-
ja zase meni, da je utemeljena na moči razuma. Empirizem in racionalizem
v tem oziru ponujata različne odgovore. Medtem ko empirizem temelji na
zaupanju v čute in telesnost, se racionalizem odvrne od telesa. Razkol med
razumom, dušo in telesom zazija v vsej svoji veličini v Descartesovih Medi-
tacijah. Bliže, ko je njegovo razmišljanje razumu, dlje se odmika od telesa.
Paradoksalno pa se ves čas njegovega »meditiranja« telo in telesnost vztraj-
no vsiljujeta njegovi filozofski misli, nikakor ju ne more odstraniti in mar-
ginalizirati. Zdi se, da Descartesa in novoveški subjekt lahko razveseljuje le
razum. Immanuel Kant izgon preproste srečnosti pripelje do konca. Zani-
miva je njegova ideja, da se človek preveč žene za tem, da bi delal dobro, ko
bi vendarle moral delati tisto, kar je prav. Srečnost po njegovem ni cilj. Pri-
de spotoma. Največ je moralno dejanje vredno, če se uspemo popolnoma
oddaljite od želje, da bi nas takšno dejanje sploh osrečevalo.
Ob tem postavlja vprašanje srečnosti mladostnika. Je mladostnik v
vseh zgodovinskih obdobjih enak ali ima vsako zgodovinsko obdobje svo-
jega mladostnika? Nagibam se k zaključku, da se mladost skozi čas ne spre-
minja tako zelo, kot bi si mislili. Bližina, sprejemanje, postavljanje jasnih
mej, prijateljstvo, partnerstvo, varnost, tveganje so med drugim kvalitete
in vrline, ki so cenjene ne glede na čas in prostor.
Literatura
Aristotel. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 2002.
Descartes, Rene. Meditacije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003.
Kant, Immanuel. Kritika praktičnega uma. Ljubljana: Društvo za teoretsko
psihoanalizo, 2003.
Lucretius Carus, Titus. O naravi sveta. Ljubljana: Slovenska matica, 1959.
251
sproži filozofska kontroverze glede tega, kaj človeka osrečuje, je to njego-
vo naravno ali kulturno stanje. Kontroverza ne pojenja do danes. Verjetno
je bil Freud tisti, ki je dokončno zamajal človekov narcizem in srečnost, ki
jo lahko doseže zavestni jaz, še bolj odmaknil človeku. Zahodna civilizaci-
ja zase meni, da je utemeljena na moči razuma. Empirizem in racionalizem
v tem oziru ponujata različne odgovore. Medtem ko empirizem temelji na
zaupanju v čute in telesnost, se racionalizem odvrne od telesa. Razkol med
razumom, dušo in telesom zazija v vsej svoji veličini v Descartesovih Medi-
tacijah. Bliže, ko je njegovo razmišljanje razumu, dlje se odmika od telesa.
Paradoksalno pa se ves čas njegovega »meditiranja« telo in telesnost vztraj-
no vsiljujeta njegovi filozofski misli, nikakor ju ne more odstraniti in mar-
ginalizirati. Zdi se, da Descartesa in novoveški subjekt lahko razveseljuje le
razum. Immanuel Kant izgon preproste srečnosti pripelje do konca. Zani-
miva je njegova ideja, da se človek preveč žene za tem, da bi delal dobro, ko
bi vendarle moral delati tisto, kar je prav. Srečnost po njegovem ni cilj. Pri-
de spotoma. Največ je moralno dejanje vredno, če se uspemo popolnoma
oddaljite od želje, da bi nas takšno dejanje sploh osrečevalo.
Ob tem postavlja vprašanje srečnosti mladostnika. Je mladostnik v
vseh zgodovinskih obdobjih enak ali ima vsako zgodovinsko obdobje svo-
jega mladostnika? Nagibam se k zaključku, da se mladost skozi čas ne spre-
minja tako zelo, kot bi si mislili. Bližina, sprejemanje, postavljanje jasnih
mej, prijateljstvo, partnerstvo, varnost, tveganje so med drugim kvalitete
in vrline, ki so cenjene ne glede na čas in prostor.
Literatura
Aristotel. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 2002.
Descartes, Rene. Meditacije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003.
Kant, Immanuel. Kritika praktičnega uma. Ljubljana: Društvo za teoretsko
psihoanalizo, 2003.
Lucretius Carus, Titus. O naravi sveta. Ljubljana: Slovenska matica, 1959.
251
