Page 242 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 242
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
izvedenega projekta, poročanja Evropski komisiji, Ministrstvu za šolstvo,
znanost in šport ter številne analize in študije, ki jih nacionalna agencija
CMEPIUS izvaja.
Ugotovitve
Šole se povečini zavedajo pomembnosti internacionalizacije v luči krepitve
kapacitet institucije za delovanje v mednarodnem in medkulturnem oko-
lju oziroma si želijo odprtosti šole, saj morajo pripraviti njihove učeče se za
delo in življenje v takih okoljih, ne glede na to ali bodo šli v tujino ali osta-
li doma. Hkrati pa prepoznavajo tudi učinke na področju razvoja institucij
kot tudi profesionalnega razvoja učiteljev, ki ga prinese sodelovanje v aktiv-
nostih programa Erasmus+.
Učinke je preko številnih spremljanj projektov, razgovorov, poročil in
tudi študij ugotavljala nacionalna agencija CMEPIUS. Tako študija učin-
kov programa Vseživljenjsko učenje na osnovno in srednješolsko izobraže-
vanje z vidika nacionalnih prioritet iz leta 2013 kot tudi Vmesno nacional-
no poročilo o implementaciji in učinkih programa Erasmus+ iz leta 2017
sta potrdili pozitivne učinke mednarodnega sodelovanja na delo učiteljev.
Že rezultati študije iz leta 2013 so kazali velik doprinos mednarodnega so-
delovanja k odprtosti in fleksibilnosti učiteljev (Sentočnik, 2013). Ob pog-
ledu na to trditev z distance lahko rečemo, da je to predpogoj, da se med-
narodno sodelovanje sploh zgodi, na drugi strani pa so taki učitelji nujno
potrebni za uvajanje kakršnih koli sprememb v razred in na šolo. Sicer so
bili največji učinki zaznani na krepitev medkulturnih kompetenc in profe-
sionalni razvoj učiteljev. Kriterije, ki kažejo na slednje, lahko razdelimo v
tri kategorije, in sicer: vpliv na razvoj lastnega pedagoškega dela, osebni ra-
zvoj in organizacijske spretnosti učiteljev.
Po mnenju anketiranih ravnateljev so bili visoko ocenjeni kriteriji,
ki kažejo na »sam način poučevanja in pripravljenost spreminjati delovno
prakso … « (Pajnič idr., 2017), kot so uporaba novih materialov in vsebin,
motiviranost učiteljev za uvajanje sprememb in novosti, uporaba raznoli-
kih metod in oblik poučevanja, seznanjenost z novimi oblikami in meto-
dami, poznavanje tujih didaktičnih okolij in usposabljanje učiteljev v upo-
rabi novih metod in oblih dela. Zanimivo je, da so ravnatelji v študiji 2017
bolj pozitivno ocenili kriterije, ki doprinašajo k razvoju pedagoškega dela
učiteljev kot v študiji 2013, kar kaže na pozitivne učinke ukrepov nacional-
ne agencije, ki je dolga leta spodbujala in usmerjala učitelje v vključevanje
mednarodnega sodelovanja v razred, v redni pouk. Poleg tega pa je izva-
242
izvedenega projekta, poročanja Evropski komisiji, Ministrstvu za šolstvo,
znanost in šport ter številne analize in študije, ki jih nacionalna agencija
CMEPIUS izvaja.
Ugotovitve
Šole se povečini zavedajo pomembnosti internacionalizacije v luči krepitve
kapacitet institucije za delovanje v mednarodnem in medkulturnem oko-
lju oziroma si želijo odprtosti šole, saj morajo pripraviti njihove učeče se za
delo in življenje v takih okoljih, ne glede na to ali bodo šli v tujino ali osta-
li doma. Hkrati pa prepoznavajo tudi učinke na področju razvoja institucij
kot tudi profesionalnega razvoja učiteljev, ki ga prinese sodelovanje v aktiv-
nostih programa Erasmus+.
Učinke je preko številnih spremljanj projektov, razgovorov, poročil in
tudi študij ugotavljala nacionalna agencija CMEPIUS. Tako študija učin-
kov programa Vseživljenjsko učenje na osnovno in srednješolsko izobraže-
vanje z vidika nacionalnih prioritet iz leta 2013 kot tudi Vmesno nacional-
no poročilo o implementaciji in učinkih programa Erasmus+ iz leta 2017
sta potrdili pozitivne učinke mednarodnega sodelovanja na delo učiteljev.
Že rezultati študije iz leta 2013 so kazali velik doprinos mednarodnega so-
delovanja k odprtosti in fleksibilnosti učiteljev (Sentočnik, 2013). Ob pog-
ledu na to trditev z distance lahko rečemo, da je to predpogoj, da se med-
narodno sodelovanje sploh zgodi, na drugi strani pa so taki učitelji nujno
potrebni za uvajanje kakršnih koli sprememb v razred in na šolo. Sicer so
bili največji učinki zaznani na krepitev medkulturnih kompetenc in profe-
sionalni razvoj učiteljev. Kriterije, ki kažejo na slednje, lahko razdelimo v
tri kategorije, in sicer: vpliv na razvoj lastnega pedagoškega dela, osebni ra-
zvoj in organizacijske spretnosti učiteljev.
Po mnenju anketiranih ravnateljev so bili visoko ocenjeni kriteriji,
ki kažejo na »sam način poučevanja in pripravljenost spreminjati delovno
prakso … « (Pajnič idr., 2017), kot so uporaba novih materialov in vsebin,
motiviranost učiteljev za uvajanje sprememb in novosti, uporaba raznoli-
kih metod in oblik poučevanja, seznanjenost z novimi oblikami in meto-
dami, poznavanje tujih didaktičnih okolij in usposabljanje učiteljev v upo-
rabi novih metod in oblih dela. Zanimivo je, da so ravnatelji v študiji 2017
bolj pozitivno ocenili kriterije, ki doprinašajo k razvoju pedagoškega dela
učiteljev kot v študiji 2013, kar kaže na pozitivne učinke ukrepov nacional-
ne agencije, ki je dolga leta spodbujala in usmerjala učitelje v vključevanje
mednarodnega sodelovanja v razred, v redni pouk. Poleg tega pa je izva-
242
