Page 243 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 243
mednarodno sodelovanje kot orodje za dvig motivacije ...
janje projekta časovno manj zamudno, če so vsebine in aktivnosti dobro
domišljene in vključene v redne dejavnosti. »Individualna spopolnjevanja
učiteljev koordinatorjev največ prispevajo k širjenju njihovega pedagoškega
znanja ter tudi k njihovi večji odprtosti do sprememb, ker si lahko novosti
ogledajo v praksi in se o njih tudi pogovorijo z učitelji v tujini (Sentočnik,
2013)«. Vnašanje novih načinov poučevanja ter novih materialov in vsebin
v jedro učnega procesa – razred je bilo še bolj pozitivno ocenjeno v prime-
ru dela učiteljev v e Twinning projektih (CMEPIUS, 2015).
Drugi sklop doprinosa mednarodnega sodelovanja na delo učiteljev
kaže krepitev organizacijskih veščin učiteljev, kar sta potrdili obe študiji
programa EU (2013 in 2017) ter tudi Študija učinkov programa e Twinning
na šolsko izobraževanje v Sloveniji (Lenc idr., 2016). E Twinning projek-
te sicer smatramo kot administrativo manj zahtevne projekte, pa vendar
je doprinos vodenja in organizacije dela le-teh primerljiv s projekti pro-
gramov EU. Ta ugotovitev je pomembna tudi iz vidika zmožnosti in spo-
sobnosti vodenja timov, »kar predstavlja pomemben doprinos k razvoju
njihovih voditeljskih sposobnosti, ki postanejo nepogrešljive z uvajanjem
inovativnih načinov vodenja šol in s projektno timsko organizacijo kolek-
tiva« (Fullan, 2004; Rupar in Sentočnik, 2006, v Sentočnik, 2013).
Nenazadnje in nič manj pomembno pa mednarodno udejstvovanje
doprinaša k osebnemu razvoju učiteljev. Kriteriji, ki kažejo na to, so uspo-
sabljanje učiteljev v znanju tujih jezikov, usposabljanje učiteljev v upora-
bi IKT, razvoj računalniških veščin in socialne kompetence učiteljev. Prva
dva kriterija sta bila opazno bolj pozitivno ocenjena s strani podeželskih
učiteljev. Zadnja dva pa so bolje ocenili učitelji osnovnih šol (Sentočnik,
2013). Komunikacija v tujem jeziku s kolegi partnerji je bila večkrat poroča-
na kot mejnik k organizaciji učenja tujega jezika na šoli za učiteljski tim ali
kar celotno šolo. Nemalokrat so učitelji koordinatorji poročali o izboljša-
nju odnosov med učitelji in učenci, o večjem učnem uspehu sicer šibkejših
učencev in o izjemni dodani vrednosti mednarodnega vključevanja še po-
sebej pri socialno šibkih učencih.
Ne glede na prepoznavnost učinkov pa se velik del učiteljev še ved-
no premalo zaveda, kaj pridobijo z vključenostjo v mednarodne aktivno-
sti. To potrjuje dejstvo, da pri diseminaciji projektov večinoma govorijo ali
pišejo o aktivnostih samih, ne pa o učnih izidih, znanjih, ki so jih usvojili
in lahko spremenijo njihovo pedagoško prakso. Na podlagi teh ugotovitev
sta si avtorici prispevka postavili kot prvi cilj ravno ozaveščanje udeleže-
nih učiteljev v mednarodne aktivnosti o pridobljenih kompetencah (skri-
243
janje projekta časovno manj zamudno, če so vsebine in aktivnosti dobro
domišljene in vključene v redne dejavnosti. »Individualna spopolnjevanja
učiteljev koordinatorjev največ prispevajo k širjenju njihovega pedagoškega
znanja ter tudi k njihovi večji odprtosti do sprememb, ker si lahko novosti
ogledajo v praksi in se o njih tudi pogovorijo z učitelji v tujini (Sentočnik,
2013)«. Vnašanje novih načinov poučevanja ter novih materialov in vsebin
v jedro učnega procesa – razred je bilo še bolj pozitivno ocenjeno v prime-
ru dela učiteljev v e Twinning projektih (CMEPIUS, 2015).
Drugi sklop doprinosa mednarodnega sodelovanja na delo učiteljev
kaže krepitev organizacijskih veščin učiteljev, kar sta potrdili obe študiji
programa EU (2013 in 2017) ter tudi Študija učinkov programa e Twinning
na šolsko izobraževanje v Sloveniji (Lenc idr., 2016). E Twinning projek-
te sicer smatramo kot administrativo manj zahtevne projekte, pa vendar
je doprinos vodenja in organizacije dela le-teh primerljiv s projekti pro-
gramov EU. Ta ugotovitev je pomembna tudi iz vidika zmožnosti in spo-
sobnosti vodenja timov, »kar predstavlja pomemben doprinos k razvoju
njihovih voditeljskih sposobnosti, ki postanejo nepogrešljive z uvajanjem
inovativnih načinov vodenja šol in s projektno timsko organizacijo kolek-
tiva« (Fullan, 2004; Rupar in Sentočnik, 2006, v Sentočnik, 2013).
Nenazadnje in nič manj pomembno pa mednarodno udejstvovanje
doprinaša k osebnemu razvoju učiteljev. Kriteriji, ki kažejo na to, so uspo-
sabljanje učiteljev v znanju tujih jezikov, usposabljanje učiteljev v upora-
bi IKT, razvoj računalniških veščin in socialne kompetence učiteljev. Prva
dva kriterija sta bila opazno bolj pozitivno ocenjena s strani podeželskih
učiteljev. Zadnja dva pa so bolje ocenili učitelji osnovnih šol (Sentočnik,
2013). Komunikacija v tujem jeziku s kolegi partnerji je bila večkrat poroča-
na kot mejnik k organizaciji učenja tujega jezika na šoli za učiteljski tim ali
kar celotno šolo. Nemalokrat so učitelji koordinatorji poročali o izboljša-
nju odnosov med učitelji in učenci, o večjem učnem uspehu sicer šibkejših
učencev in o izjemni dodani vrednosti mednarodnega vključevanja še po-
sebej pri socialno šibkih učencih.
Ne glede na prepoznavnost učinkov pa se velik del učiteljev še ved-
no premalo zaveda, kaj pridobijo z vključenostjo v mednarodne aktivno-
sti. To potrjuje dejstvo, da pri diseminaciji projektov večinoma govorijo ali
pišejo o aktivnostih samih, ne pa o učnih izidih, znanjih, ki so jih usvojili
in lahko spremenijo njihovo pedagoško prakso. Na podlagi teh ugotovitev
sta si avtorici prispevka postavili kot prvi cilj ravno ozaveščanje udeleže-
nih učiteljev v mednarodne aktivnosti o pridobljenih kompetencah (skri-
243
