Page 219 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 219
vloga staršev šoloobveznih otrok in njihova pr ičakovanja ...
− Ocene oziroma sistem ocenjevanja (predlogi opustitve ocen, pro-
blem priprave objektivnih testov, preverjanj, problem šolskih
ocen nasploh ter neprimerljivost med regijami in posledično raz-
like v zmožnosti vpisa na želeno srednjo šolo; s tem je povezano
tudi tolmačenje staršev v smeri spremembe vpisnih meril in po-
novno uvajanje sprejemnih izpitov)
− Problematika domačih nalog (dihotomna porazdelitev, v kateri se
podobno veliki skupini staršev ne moreta zediniti in vztrajata ena
na popolni opustitvi, druga pa na obvezi opravljanja domačih na-
log)
− Preobremenjenost otrok (največkrat so starši navajali preobreme-
njenost z učnimi opravili v šoli in doma ob obiskovanju prevelike
količine dodatnih dejavnosti)
− Šolska prehrana (kakovost in vrsta hrane, čedalje večja osveš-
čenost staršev in izražena potreba po lokalno pridelani hrani in
sproti pripravljeni, neinstantni; starši terjajo poenotenje za celot-
no državo)
− Sprememba šolskega sistema (Šola za življenje, omejitev števila
predmetov, rekonstrukcija kurikula, zmanjšanje vsebin, prepus-
titev odločanja učiteljem za izbiro življenjskih vsebin, ne abstrak-
tno teoretičnih, uvedba medpredmetnosti)
Primerjava rezultatov šestih vsebinskih sklopov z identifikacijo ključ-
nih sedmih problemov s strani ZASSS pokaže, da ljubljanski Aktiv znatno
vsebinsko odstopa, čeprav se določeno prekrivanje pojavi pri učnih načr-
tih, učni snovi, delu za šolo doma, bistveno pa se razhaja v organizacijski
strukturi. Na ravni Aktiva je več konkretnejšega poudarka na vsebinskih
in izvedbenih kurikularnih vprašanjih, medtem ko se Zveza bolj nagiba
k »upravljalskim« stališčem povezanih z vprašanji organizacije, ustroja in
merjenja kakovosti v šolskem sistemu.
Zaključimo lahko, da je področje šolstva v Sloveniji konstantno pod
drobnogledom populacije staršev. Tak položaj pa narekuje potrebo po do-
ločenih globljih spremembah, za katere bi bilo potrebno pričeti pripravlja-
ti čim bolj celovite rešitve, pri čemer je potrebno vključevanje vseh deležni-
kov. V pomoč so nam lahko številni zgledi iz tujine.
219
− Ocene oziroma sistem ocenjevanja (predlogi opustitve ocen, pro-
blem priprave objektivnih testov, preverjanj, problem šolskih
ocen nasploh ter neprimerljivost med regijami in posledično raz-
like v zmožnosti vpisa na želeno srednjo šolo; s tem je povezano
tudi tolmačenje staršev v smeri spremembe vpisnih meril in po-
novno uvajanje sprejemnih izpitov)
− Problematika domačih nalog (dihotomna porazdelitev, v kateri se
podobno veliki skupini staršev ne moreta zediniti in vztrajata ena
na popolni opustitvi, druga pa na obvezi opravljanja domačih na-
log)
− Preobremenjenost otrok (največkrat so starši navajali preobreme-
njenost z učnimi opravili v šoli in doma ob obiskovanju prevelike
količine dodatnih dejavnosti)
− Šolska prehrana (kakovost in vrsta hrane, čedalje večja osveš-
čenost staršev in izražena potreba po lokalno pridelani hrani in
sproti pripravljeni, neinstantni; starši terjajo poenotenje za celot-
no državo)
− Sprememba šolskega sistema (Šola za življenje, omejitev števila
predmetov, rekonstrukcija kurikula, zmanjšanje vsebin, prepus-
titev odločanja učiteljem za izbiro življenjskih vsebin, ne abstrak-
tno teoretičnih, uvedba medpredmetnosti)
Primerjava rezultatov šestih vsebinskih sklopov z identifikacijo ključ-
nih sedmih problemov s strani ZASSS pokaže, da ljubljanski Aktiv znatno
vsebinsko odstopa, čeprav se določeno prekrivanje pojavi pri učnih načr-
tih, učni snovi, delu za šolo doma, bistveno pa se razhaja v organizacijski
strukturi. Na ravni Aktiva je več konkretnejšega poudarka na vsebinskih
in izvedbenih kurikularnih vprašanjih, medtem ko se Zveza bolj nagiba
k »upravljalskim« stališčem povezanih z vprašanji organizacije, ustroja in
merjenja kakovosti v šolskem sistemu.
Zaključimo lahko, da je področje šolstva v Sloveniji konstantno pod
drobnogledom populacije staršev. Tak položaj pa narekuje potrebo po do-
ločenih globljih spremembah, za katere bi bilo potrebno pričeti pripravlja-
ti čim bolj celovite rešitve, pri čemer je potrebno vključevanje vseh deležni-
kov. V pomoč so nam lahko številni zgledi iz tujine.
219
