Page 218 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 218
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Omenimo pa lahko rezultate intervjujev1, ki smo jih izvedli s predstav-
niki staršev, ki nadgrajujejo naša vedenja o tem, kakšne so motivacije za to,
da nek starš kandidira in postane predstavnik. Po njihovih izkušnjah veči-
na staršev preide od predstavnika razreda do sveta staršev in potem v posa-
mezne aktive na osnovi ambicij povezanih bodisi z željo po večjem sodelo-
vanju v lokalnem okolju, želji po neposrednejši komunikaciji z učiteljskim
zborom in vodstvom šole, večjo ambicijo in odprtostjo za dialog (ali mo-
nolog), pa tudi z neposrednejšo in bolj izrazito željo po izboljšanju pogojev
za lastnega otroka. Gre za »mehke«, kvalitativne kategorije, ki jih je težko
natančneje ovrednotiti po obsegu učinkov, vendar pa na osnovi odgovorov
lahko domnevamo, da gre za prevladujoče stanje v sestavah svetov staršev
in njihovih zastopstev. Na podeželju, ali pa v sredinah z manjšim številom
prebivalstva so v ospredju še bolj poudarjene mreže poznanstev in drugih
povezav, ki narekujejo tudi stopnje kontingence izbora na določene »polo-
žaje«, vendar te vsaj v ljubljanski urbani regiji niso tako izrazite (prim. Jo-
sipovič, 2007).
Zaključek
Namen predstavljene raziskave in poizvedb ni bil v zagotavljanju reprezen-
tativnosti, pač pa v spontanem priklicu petih problemov/tém, ki v kvalita-
tivnem smislu že pomenijo identificiranje poglavitnih problemov videnih
s strani množic ali mnenjskih voditeljev (npr. Gold, 1980). To pa je bil tudi
naš cilj. Lahko bi si pomagali tudi s problematikami, ki se vrtijo po dru-
žabnih omrežjih, vendar se zaradi velike stopnje nestrukturiranosti za ta
korak nismo odločili, bi pa to zanesljivo bila zanimiva, posebna raziskava,
sploh ob pojavu novih in novih društev, ki želijo izpodriniti »(po)svetoval-
no« vlogo, ki jo brez dvoma bolj ali manj uspešno izvajajo sveti staršev po-
samičnih šol.
Glavne s strani staršev identificirane problematike v okviru slovenske-
ga šolskega sistema lahko strnemo v šest skupin:
− Nasilje (medvrstniško nasilje, mobing v vseh smereh, nekultivira-
nost učencev, problem vključevanja »neukrotljivih« učencev, po-
gosto povezanih z odločbami in neuresničevanjem načela inklu-
zije, nedisciplina)
1 Polstrukturirani in nestrukturirani intervjuji avtorja s predstavniki staršev na nivo-
ju Aktiva in svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol opravljeni v letih 2010–2017.
218
Omenimo pa lahko rezultate intervjujev1, ki smo jih izvedli s predstav-
niki staršev, ki nadgrajujejo naša vedenja o tem, kakšne so motivacije za to,
da nek starš kandidira in postane predstavnik. Po njihovih izkušnjah veči-
na staršev preide od predstavnika razreda do sveta staršev in potem v posa-
mezne aktive na osnovi ambicij povezanih bodisi z željo po večjem sodelo-
vanju v lokalnem okolju, želji po neposrednejši komunikaciji z učiteljskim
zborom in vodstvom šole, večjo ambicijo in odprtostjo za dialog (ali mo-
nolog), pa tudi z neposrednejšo in bolj izrazito željo po izboljšanju pogojev
za lastnega otroka. Gre za »mehke«, kvalitativne kategorije, ki jih je težko
natančneje ovrednotiti po obsegu učinkov, vendar pa na osnovi odgovorov
lahko domnevamo, da gre za prevladujoče stanje v sestavah svetov staršev
in njihovih zastopstev. Na podeželju, ali pa v sredinah z manjšim številom
prebivalstva so v ospredju še bolj poudarjene mreže poznanstev in drugih
povezav, ki narekujejo tudi stopnje kontingence izbora na določene »polo-
žaje«, vendar te vsaj v ljubljanski urbani regiji niso tako izrazite (prim. Jo-
sipovič, 2007).
Zaključek
Namen predstavljene raziskave in poizvedb ni bil v zagotavljanju reprezen-
tativnosti, pač pa v spontanem priklicu petih problemov/tém, ki v kvalita-
tivnem smislu že pomenijo identificiranje poglavitnih problemov videnih
s strani množic ali mnenjskih voditeljev (npr. Gold, 1980). To pa je bil tudi
naš cilj. Lahko bi si pomagali tudi s problematikami, ki se vrtijo po dru-
žabnih omrežjih, vendar se zaradi velike stopnje nestrukturiranosti za ta
korak nismo odločili, bi pa to zanesljivo bila zanimiva, posebna raziskava,
sploh ob pojavu novih in novih društev, ki želijo izpodriniti »(po)svetoval-
no« vlogo, ki jo brez dvoma bolj ali manj uspešno izvajajo sveti staršev po-
samičnih šol.
Glavne s strani staršev identificirane problematike v okviru slovenske-
ga šolskega sistema lahko strnemo v šest skupin:
− Nasilje (medvrstniško nasilje, mobing v vseh smereh, nekultivira-
nost učencev, problem vključevanja »neukrotljivih« učencev, po-
gosto povezanih z odločbami in neuresničevanjem načela inklu-
zije, nedisciplina)
1 Polstrukturirani in nestrukturirani intervjuji avtorja s predstavniki staršev na nivo-
ju Aktiva in svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol opravljeni v letih 2010–2017.
218
