Page 213 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 213
vloga staršev šoloobveznih otrok in njihova pr ičakovanja ...
stveno pri tem je, da sveti staršev morajo biti ustanovljeni tako pri vrtcih
kot pri šolah. Med ključnimi pristojnostmi, ki jih je pridobilo predstavni-
ško telo staršev, je obravnava pritožb staršev v zvezi z vzgojno-izobraže-
valnim delom (4. odstavek, 6. alineja). S tem pa starševsko telo pravzaprav
prične opravljati nadzorno vlogo v šoli oziroma v šolskem sistemu.
Kar je bistveno, a nedorečeno in nejasno, je po zakonu omogočeno
združevanje svetov staršev v aktive ter povezovanje v zveze (5. odstavek).
Že pri aktivih je problem, saj ni določen nikakršen ključ tovrstnega povezo-
vanja niti ni predviden kakršenkoli okvir njihovega delovanja ne navznoter
ne navzven. To pomeni, da so bili prvi »aktivi« izpred poldrugega desetle-
tja prepuščeni iznajdljivosti ali okornosti njihovih organizatorjev oz. vzpo-
staviteljev. Njihovo notranjo organizacijo so definirali statuti, ki so bili in
ostajajo papirnati tigri brez stvarnih pristojnosti, a z veliko potrebo po iz-
ražanju problemov, ki jih imajo starši (in projicirano otroci) s šolskim sis-
temov. Podobno je s povezovanjem v zveze. Pravna podlaga za povezovanje
aktivov v zvezo nastane šele pred desetletjem, leta 2008, z dopolnitvijo 66.
člena s petim odstavkom. Zveza povezuje poljubno število aktivov in ima
svoj arbitrarni statut oziroma pravila delovanja, prav tako pa nima nobe-
ne stvarne zakonske pristojnosti. Vse ostaja na ramenih aktivnejših pred-
stavnikov staršev na volonterski osnovi. V takih okoliščinah mnogo star-
šev – predstavnikov v aktivih ali zvezi ali izven njih obupuje in išče druge
poti lastne slišnosti v smeri ustanavljanja društev, ki v zameno za plačljive
storitve zastopajo starše v primerih, ki so se zaostrili zaradi različnih diver-
gentnih dejavnikov. Poleg že znanih svetovalnic imamo v Sloveniji tudi fe-
nomen društva z imenom »Svet staršev«, ki je prvotno združeval starše v
internetnih kramljalnicah (Dobravec, 2017).
Rezultati in razprava
Če se vrnemo h »kolektivni« nadzorni vlogi svetov staršev, je ta marsikdaj
razumljena kot individualna, kadar posamezni starši stvari jemljejo »v svo-
je roke« in čemur lahko pripišemo »povečan vstop staršev v šolo«. Diskre-
panca med razumevanjem pristojnosti sveta staršev kot kolektivnega telesa
(ki deluje sicer avtonomno, a kot organ šole, saj podporo za njegovo delo-
vanje zagotavlja prav šola) in staršev ali skrbnikov kot posameznikov, pa je
zaskrbljujoče velika. Izkušnje ljubljanskih osnovnih šol vključenih v Aktiv
svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol (ASSLOŠ) to potrjujejo. Če to po-
vežemo še s problemom iskanja konsenza med predstavniškimi telesi star-
šev, aktivi in zvezo, so težave še večje. V okviru Zveze je trenutno 17 akti-
213
stveno pri tem je, da sveti staršev morajo biti ustanovljeni tako pri vrtcih
kot pri šolah. Med ključnimi pristojnostmi, ki jih je pridobilo predstavni-
ško telo staršev, je obravnava pritožb staršev v zvezi z vzgojno-izobraže-
valnim delom (4. odstavek, 6. alineja). S tem pa starševsko telo pravzaprav
prične opravljati nadzorno vlogo v šoli oziroma v šolskem sistemu.
Kar je bistveno, a nedorečeno in nejasno, je po zakonu omogočeno
združevanje svetov staršev v aktive ter povezovanje v zveze (5. odstavek).
Že pri aktivih je problem, saj ni določen nikakršen ključ tovrstnega povezo-
vanja niti ni predviden kakršenkoli okvir njihovega delovanja ne navznoter
ne navzven. To pomeni, da so bili prvi »aktivi« izpred poldrugega desetle-
tja prepuščeni iznajdljivosti ali okornosti njihovih organizatorjev oz. vzpo-
staviteljev. Njihovo notranjo organizacijo so definirali statuti, ki so bili in
ostajajo papirnati tigri brez stvarnih pristojnosti, a z veliko potrebo po iz-
ražanju problemov, ki jih imajo starši (in projicirano otroci) s šolskim sis-
temov. Podobno je s povezovanjem v zveze. Pravna podlaga za povezovanje
aktivov v zvezo nastane šele pred desetletjem, leta 2008, z dopolnitvijo 66.
člena s petim odstavkom. Zveza povezuje poljubno število aktivov in ima
svoj arbitrarni statut oziroma pravila delovanja, prav tako pa nima nobe-
ne stvarne zakonske pristojnosti. Vse ostaja na ramenih aktivnejših pred-
stavnikov staršev na volonterski osnovi. V takih okoliščinah mnogo star-
šev – predstavnikov v aktivih ali zvezi ali izven njih obupuje in išče druge
poti lastne slišnosti v smeri ustanavljanja društev, ki v zameno za plačljive
storitve zastopajo starše v primerih, ki so se zaostrili zaradi različnih diver-
gentnih dejavnikov. Poleg že znanih svetovalnic imamo v Sloveniji tudi fe-
nomen društva z imenom »Svet staršev«, ki je prvotno združeval starše v
internetnih kramljalnicah (Dobravec, 2017).
Rezultati in razprava
Če se vrnemo h »kolektivni« nadzorni vlogi svetov staršev, je ta marsikdaj
razumljena kot individualna, kadar posamezni starši stvari jemljejo »v svo-
je roke« in čemur lahko pripišemo »povečan vstop staršev v šolo«. Diskre-
panca med razumevanjem pristojnosti sveta staršev kot kolektivnega telesa
(ki deluje sicer avtonomno, a kot organ šole, saj podporo za njegovo delo-
vanje zagotavlja prav šola) in staršev ali skrbnikov kot posameznikov, pa je
zaskrbljujoče velika. Izkušnje ljubljanskih osnovnih šol vključenih v Aktiv
svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol (ASSLOŠ) to potrjujejo. Če to po-
vežemo še s problemom iskanja konsenza med predstavniškimi telesi star-
šev, aktivi in zvezo, so težave še večje. V okviru Zveze je trenutno 17 akti-
213
