Page 209 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 209
Vloga staršev šoloobveznih otrok
in njihova pričakovanja od izobraževalnega
sistema v Sloveniji
Primer območja Aktiva svetov staršev
ljubljanskih osnovnih šol
Damir Josipovič
Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas.
Afriški pregovor, vir: zasss.si
Spremembe šolske zakonodaje so hkrati z uvedbo devetletne osnovne šole
močno spremenile šolski sistem v Sloveniji. Te spremembe so vplivale na
vse deležnike na ogliščih tako imenovane šolske piramide. Ne le učiteljem,
osnovnim izvajalcem s kurikulom določenih predmetnih vsebin, in učen-
cem, temveč tudi staršem so prinesle drugačno vlogo v šolskem sistemu.
Postavlja pa se vprašanje, kako starši dojemajo svoj položaj v okviru za-
konske umestitve. Znani in medijsko odmevni so številni primeri, ko po-
samezni starši vzamejo »stvar v svoje roke« in se odločijo za aktivnejšo in-
tervencijo. To nas v postsocialistični družbi ne bi smelo začuditi, saj, kot je
zapisala ena od anketiranih staršev v svojem komentarju, »otroci so naši in
ta pravica nam pripada; mar ne živimo v svobodnem svetu?« (Anketa 2017).
Drugi vidik medijske odmevnosti je ocenjevanje staršev mnenjskih
voditeljev na področju pedagoških prijemov in vzgoje otrok. V številnih
časopisnih in internetnih člankih poskušajo ti strokovnjaki posamezne
problematike do neke mere posplošiti tako, da bi bile bolj razumljive. Zato
se poslužujejo takega posploševanja, da se vse starše »meče v isti koš«, npr.
»ni težavnih otrok, so samo težavni starši«, ali pa »starši morajo za dobro
vzgojo najprej 'počistiti' pri sebi« itd. (Zupančič Grašič, 2017). Izkušnje pa
nam kažejo, da o starših ne moremo govoriti kot o monolitni skupini, saj so
se redkokdaj sposobni poenotiti okoli določenih vprašanj. Zato se ni mo-
goče iznebiti občutja, da gre pravzaprav vsakič za generalizacijo specifične
podskupine na celotno starševsko populacijo.
209
in njihova pričakovanja od izobraževalnega
sistema v Sloveniji
Primer območja Aktiva svetov staršev
ljubljanskih osnovnih šol
Damir Josipovič
Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas.
Afriški pregovor, vir: zasss.si
Spremembe šolske zakonodaje so hkrati z uvedbo devetletne osnovne šole
močno spremenile šolski sistem v Sloveniji. Te spremembe so vplivale na
vse deležnike na ogliščih tako imenovane šolske piramide. Ne le učiteljem,
osnovnim izvajalcem s kurikulom določenih predmetnih vsebin, in učen-
cem, temveč tudi staršem so prinesle drugačno vlogo v šolskem sistemu.
Postavlja pa se vprašanje, kako starši dojemajo svoj položaj v okviru za-
konske umestitve. Znani in medijsko odmevni so številni primeri, ko po-
samezni starši vzamejo »stvar v svoje roke« in se odločijo za aktivnejšo in-
tervencijo. To nas v postsocialistični družbi ne bi smelo začuditi, saj, kot je
zapisala ena od anketiranih staršev v svojem komentarju, »otroci so naši in
ta pravica nam pripada; mar ne živimo v svobodnem svetu?« (Anketa 2017).
Drugi vidik medijske odmevnosti je ocenjevanje staršev mnenjskih
voditeljev na področju pedagoških prijemov in vzgoje otrok. V številnih
časopisnih in internetnih člankih poskušajo ti strokovnjaki posamezne
problematike do neke mere posplošiti tako, da bi bile bolj razumljive. Zato
se poslužujejo takega posploševanja, da se vse starše »meče v isti koš«, npr.
»ni težavnih otrok, so samo težavni starši«, ali pa »starši morajo za dobro
vzgojo najprej 'počistiti' pri sebi« itd. (Zupančič Grašič, 2017). Izkušnje pa
nam kažejo, da o starših ne moremo govoriti kot o monolitni skupini, saj so
se redkokdaj sposobni poenotiti okoli določenih vprašanj. Zato se ni mo-
goče iznebiti občutja, da gre pravzaprav vsakič za generalizacijo specifične
podskupine na celotno starševsko populacijo.
209
