Page 106 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 106
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Preoblikovanje vsebin, dejavnosti in ciljev dela v šoli
Delovanje javnih šol se seveda nenehno preoblikuje in skrbno spremljanje
vsakega učenca ter hkrati njegovo vključevanje v razredne in nato družbe-
ne povezave nakazujeta prave cilje za naslednja obdobja – uspešno potova-
nje po Zemljevidu učenja in poučevanja pa predstavlja sredstvo za dosega-
nje teh ciljev.
Kajti sicer se zlahka izkaže, da javna šola ni nekaj, kar bi bilo »dano od
zgoraj« in bo tako tudi ostalo za vse večne čase. Morda se bodo naših ot-
rok otroci nekoč učili takole: uresničitev ideje o javni šoli je bila nujna le v
zgodnjem kapitalizmu, ko je bilo potrebno izobraziti ljudske množice, da
so lahko stregle strojem in razumele navodila svojih nadzornikov. Ko so se
kasneje te naloge preselile v območje umetne inteligence, pa javna šola ni
bila več potrebna.
Prav tako lahko izkusimo še v našem življenju ali življenju naših ot-
rok, da se zgodovina odvija v neusmiljenih krogih, ki smo jih omenjali na
začetku tega članka. In da velja izrek: »Če zaspiš v demokraciji, se ti lah-
ko zgodi, da se zbudiš v diktaturi.«20 Ustvarjalna smer potovanja po splo-
šnem zemljevidu sveta je (seveda!) skladna tudi z razvojem zgodovinskih
obdobij: opozarja nas na perspektivo ljudi, ki so se skupaj s svojimi druži-
nami že znašli v območju neusmiljene vladavine moči in novodobnega su-
ženjstva ali pač prekarnega dela. Z vsem svojim notranjim bistvom lahko
vidijo in razumejo vizijo neo-fevdalizma kot napredno obdobje in podobo
srečne družbe – v tej luči lahko razumemo občasne pozive k oživitvi nek-
danje Titove Jugoslavije.
Slavoj Žižek21 je nedavno opozoril, da celotno svetovno gospodarstvo
temelji izključno in zgolj na razporejanju in izkoriščanju bogastva, ki ga je
pomagala ustvariti ustvarjalna manjšina. Toda v bodoče utegne obveljati,
da le oblikovanje ustvarjalne večine zagotavlja obstoj sodobne družbe; ideja
javne šole pa je tej resnici hkrati vzrok in najbolj verjetna posledica.
Kajti ljudje si zaslužijo biti Ljudje. Oscar Wilde22 je ugotavljal, že dob-
rih sto let nazaj: »Resnično živeti je najredkejša stvar na svetu. Večina ljudi
obstaja, to je vse.«23 Omenja pa tiste, ki se jim je to posrečilo; pravi, da so to:
20 https://twitter.com/connollyberlin/status/544632634090192897 (29. 1. 2018).
21 Slavoj Žižek – First as Tragedy, Then as Farce, (17.48–18.20), http://www.youtube.
com/watch?v=cvakA-DF6Hc (29. 1. 2018).
22 Oscar Wilde, http://en.wikipedia.org/wiki/Oscar_Wilde (29. 1. 2018).
23 Oscar Wilde, The Soul of Man under socialism. (1891). »To live is the rarest thing in
the world. Most people exist, that is all.« http://en.wikipedia.org/wiki/The_Soul_of_
106
Preoblikovanje vsebin, dejavnosti in ciljev dela v šoli
Delovanje javnih šol se seveda nenehno preoblikuje in skrbno spremljanje
vsakega učenca ter hkrati njegovo vključevanje v razredne in nato družbe-
ne povezave nakazujeta prave cilje za naslednja obdobja – uspešno potova-
nje po Zemljevidu učenja in poučevanja pa predstavlja sredstvo za dosega-
nje teh ciljev.
Kajti sicer se zlahka izkaže, da javna šola ni nekaj, kar bi bilo »dano od
zgoraj« in bo tako tudi ostalo za vse večne čase. Morda se bodo naših ot-
rok otroci nekoč učili takole: uresničitev ideje o javni šoli je bila nujna le v
zgodnjem kapitalizmu, ko je bilo potrebno izobraziti ljudske množice, da
so lahko stregle strojem in razumele navodila svojih nadzornikov. Ko so se
kasneje te naloge preselile v območje umetne inteligence, pa javna šola ni
bila več potrebna.
Prav tako lahko izkusimo še v našem življenju ali življenju naših ot-
rok, da se zgodovina odvija v neusmiljenih krogih, ki smo jih omenjali na
začetku tega članka. In da velja izrek: »Če zaspiš v demokraciji, se ti lah-
ko zgodi, da se zbudiš v diktaturi.«20 Ustvarjalna smer potovanja po splo-
šnem zemljevidu sveta je (seveda!) skladna tudi z razvojem zgodovinskih
obdobij: opozarja nas na perspektivo ljudi, ki so se skupaj s svojimi druži-
nami že znašli v območju neusmiljene vladavine moči in novodobnega su-
ženjstva ali pač prekarnega dela. Z vsem svojim notranjim bistvom lahko
vidijo in razumejo vizijo neo-fevdalizma kot napredno obdobje in podobo
srečne družbe – v tej luči lahko razumemo občasne pozive k oživitvi nek-
danje Titove Jugoslavije.
Slavoj Žižek21 je nedavno opozoril, da celotno svetovno gospodarstvo
temelji izključno in zgolj na razporejanju in izkoriščanju bogastva, ki ga je
pomagala ustvariti ustvarjalna manjšina. Toda v bodoče utegne obveljati,
da le oblikovanje ustvarjalne večine zagotavlja obstoj sodobne družbe; ideja
javne šole pa je tej resnici hkrati vzrok in najbolj verjetna posledica.
Kajti ljudje si zaslužijo biti Ljudje. Oscar Wilde22 je ugotavljal, že dob-
rih sto let nazaj: »Resnično živeti je najredkejša stvar na svetu. Večina ljudi
obstaja, to je vse.«23 Omenja pa tiste, ki se jim je to posrečilo; pravi, da so to:
20 https://twitter.com/connollyberlin/status/544632634090192897 (29. 1. 2018).
21 Slavoj Žižek – First as Tragedy, Then as Farce, (17.48–18.20), http://www.youtube.
com/watch?v=cvakA-DF6Hc (29. 1. 2018).
22 Oscar Wilde, http://en.wikipedia.org/wiki/Oscar_Wilde (29. 1. 2018).
23 Oscar Wilde, The Soul of Man under socialism. (1891). »To live is the rarest thing in
the world. Most people exist, that is all.« http://en.wikipedia.org/wiki/The_Soul_of_
106
