Page 109 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 109
Internacionalizacija zagotavljanja kakovosti
in zagotavljanje kakovosti internacionalizacije
v slovenskem visokem šolstvu
Maruša Hauptman Komotar
Internacionalizacija in zagotavljanje kakovosti sta danes prav gotovo
ključni področji, ki na institucionalni, nacionalni in mednarodni ravni so-
oblikujeta visokošolski razvoj. V preučevanju visokošolske internacionali-
zacije se pogosto utemeljuje, da se je zaradi kompleksnih vplivov globaliza-
cije na visokošolski razvoj oziroma pojava v dobiček usmerjenih izvajalcev
visokošolskega izobraževanja razvila v precej splošen krovni izraz, name-
njen opisu različnih dejavnosti (de Wit et al., 2015). Njena definicija je bila
zato pred kratkim posodobljena kot »nameren proces integracije mednaro-
dne, medkulturne ali globalne razsežnosti v namen, funkcije in izvajanje
postsekundarnega izobraževanja, da bi izboljšali kakovost izobraževanja
in raziskovanja za vse študente in zaposlene in da bi pomembno prispeva-
li k družbi« (ibid., 281). Z osredotočanjem na internacionalizacijo kurikula
in učne izide naj bi se tako zagotovilo internacionalizacijo za vse in ne le za
mobilno manjšino, s čimer naj bi postala bolj inkluzivna in manj elitistična
in torej ne sama sebi namen, temveč mehanizem za izboljšanje splošne ka-
kovosti izobraževanja in raziskovanja (ibid., 283).
Precejšen izziv predstavlja tudi iskanje enotne, vsesplošno uveljavljene
definicije pojma kakovost visokega šolstva, saj se pojem pogosto enači z iz-
jemnostjo oziroma odličnostjo, popolnostjo ali doslednostjo, ustreznostjo
namenu, vrednostjo za denar in transformacijo (Harvey in Green, 1993).
Ker ima torej pojem za različne interesne skupine različen pomen, je moč
trditi, da je kakovost v očeh opazovalca (Vroeijenstijn, 1995), saj se v osno-
109
in zagotavljanje kakovosti internacionalizacije
v slovenskem visokem šolstvu
Maruša Hauptman Komotar
Internacionalizacija in zagotavljanje kakovosti sta danes prav gotovo
ključni področji, ki na institucionalni, nacionalni in mednarodni ravni so-
oblikujeta visokošolski razvoj. V preučevanju visokošolske internacionali-
zacije se pogosto utemeljuje, da se je zaradi kompleksnih vplivov globaliza-
cije na visokošolski razvoj oziroma pojava v dobiček usmerjenih izvajalcev
visokošolskega izobraževanja razvila v precej splošen krovni izraz, name-
njen opisu različnih dejavnosti (de Wit et al., 2015). Njena definicija je bila
zato pred kratkim posodobljena kot »nameren proces integracije mednaro-
dne, medkulturne ali globalne razsežnosti v namen, funkcije in izvajanje
postsekundarnega izobraževanja, da bi izboljšali kakovost izobraževanja
in raziskovanja za vse študente in zaposlene in da bi pomembno prispeva-
li k družbi« (ibid., 281). Z osredotočanjem na internacionalizacijo kurikula
in učne izide naj bi se tako zagotovilo internacionalizacijo za vse in ne le za
mobilno manjšino, s čimer naj bi postala bolj inkluzivna in manj elitistična
in torej ne sama sebi namen, temveč mehanizem za izboljšanje splošne ka-
kovosti izobraževanja in raziskovanja (ibid., 283).
Precejšen izziv predstavlja tudi iskanje enotne, vsesplošno uveljavljene
definicije pojma kakovost visokega šolstva, saj se pojem pogosto enači z iz-
jemnostjo oziroma odličnostjo, popolnostjo ali doslednostjo, ustreznostjo
namenu, vrednostjo za denar in transformacijo (Harvey in Green, 1993).
Ker ima torej pojem za različne interesne skupine različen pomen, je moč
trditi, da je kakovost v očeh opazovalca (Vroeijenstijn, 1995), saj se v osno-
109
