Page 75 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 75
pleksnost 73
edukacije v luči
mednarodnih
testov znanja
Dokaj očitno je, da je znanje tako kot vse človeške stva-
ri družbeno konstruirano. Kaj velja za znanje v vzgoji in
izobraževanju in kako ga poučujejo, je družbeno defini-
rano ter variira med družbami, znotraj družb in v času.1
Šolstvo je zelo kompleksen družbeni sistem in hkrati družbeni repro-
dukcijski mehanizem. Lastnost kompleksnosti ga označuje ne glede
na to, kako in s katerega zornega kota ga opazujemo, opisujemo, razlaga-
mo, obravnavamo in, ne nazadnje, tudi upravljamo. Naj gre za obravnavo
zgodovine šolstva ali za distancirano sociološko opazovanje in analizira-
nje celotnih sistemov ali njihovih delov ali za karkoli, kar si poznavalci šol-
skega polja še lahko zamislimo, vedno se srečamo s to kompleksnostjo, ki
jo slovenski lektorji zelo radi popravijo ali, bolje rečeno, prevedejo v »za-
pletenost«. Ko med družboslovci govorimo o kompleksnosti, se lahko hi-
tro sporazumemo, da gre za lastnost pojavov, struktur, kontekstov ali ka-
korkoli že postavljenih objektov preučevanja, ki utemeljujejo nujnost teori-
je; kajti razumljivo je, da kompleksnosti ni mogoče izčrpno opisati z nava-
janjem vseh posameznosti, posebnosti in podrobnosti, ki jo sestavljajo, ni
mogoče navesti vseh zornih kotov opazovanja, prav tako pa tudi ni mogo-
če izvesti take predstavitve kompleksnosti, da bi bila vanjo vnaprej vklju-
čena vsa različna razumevanja, dojemanja in presojanja različnih pojavov.
Zato so teoretski vpogledi in reprezentiranje različnih vpogledov ter po-
gledov na kompleksne pojave pravzaprav produkt strukturne determini-
ranosti samega družbenega prostora, v katerem poteka proizvodnja teoret-
skega diskurza. Najbrž ob tem ni treba posebej pripominjati, da je smisel-
nost proizvodnje teoretskega diskurza praviloma toliko večja, kolikor bolj
je v strokovni in tudi širši javni sferi uveljavljena kultura odprte teoretske
komunikacije. Če bi še naprej sledili tej logiki, bi morali govoriti o vrsti to-
1 Ivan Reid, The Sociology of School and Education, 68.
edukacije v luči
mednarodnih
testov znanja
Dokaj očitno je, da je znanje tako kot vse človeške stva-
ri družbeno konstruirano. Kaj velja za znanje v vzgoji in
izobraževanju in kako ga poučujejo, je družbeno defini-
rano ter variira med družbami, znotraj družb in v času.1
Šolstvo je zelo kompleksen družbeni sistem in hkrati družbeni repro-
dukcijski mehanizem. Lastnost kompleksnosti ga označuje ne glede
na to, kako in s katerega zornega kota ga opazujemo, opisujemo, razlaga-
mo, obravnavamo in, ne nazadnje, tudi upravljamo. Naj gre za obravnavo
zgodovine šolstva ali za distancirano sociološko opazovanje in analizira-
nje celotnih sistemov ali njihovih delov ali za karkoli, kar si poznavalci šol-
skega polja še lahko zamislimo, vedno se srečamo s to kompleksnostjo, ki
jo slovenski lektorji zelo radi popravijo ali, bolje rečeno, prevedejo v »za-
pletenost«. Ko med družboslovci govorimo o kompleksnosti, se lahko hi-
tro sporazumemo, da gre za lastnost pojavov, struktur, kontekstov ali ka-
korkoli že postavljenih objektov preučevanja, ki utemeljujejo nujnost teori-
je; kajti razumljivo je, da kompleksnosti ni mogoče izčrpno opisati z nava-
janjem vseh posameznosti, posebnosti in podrobnosti, ki jo sestavljajo, ni
mogoče navesti vseh zornih kotov opazovanja, prav tako pa tudi ni mogo-
če izvesti take predstavitve kompleksnosti, da bi bila vanjo vnaprej vklju-
čena vsa različna razumevanja, dojemanja in presojanja različnih pojavov.
Zato so teoretski vpogledi in reprezentiranje različnih vpogledov ter po-
gledov na kompleksne pojave pravzaprav produkt strukturne determini-
ranosti samega družbenega prostora, v katerem poteka proizvodnja teoret-
skega diskurza. Najbrž ob tem ni treba posebej pripominjati, da je smisel-
nost proizvodnje teoretskega diskurza praviloma toliko večja, kolikor bolj
je v strokovni in tudi širši javni sferi uveljavljena kultura odprte teoretske
komunikacije. Če bi še naprej sledili tej logiki, bi morali govoriti o vrsti to-
1 Ivan Reid, The Sociology of School and Education, 68.
