Page 44 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 44
Vzgoja družbe
ričnim spremembam. Tako kot so revolucionarji na prvi fronti obnemogli
pred nalogo vzpostavitve socialistične družbe, so pa – vsaj v razvitejših de-
mokracijah – dosegli vrsto relativnih uspehov na področju dolžine delov-
nega časa, dopusta, svobode tiska itn. Prav ta »notranja« svoboda, imeno-
vana tudi družinska intimnost, je mehanizem, preko katerega se vladajo-
ča ideologija vpisuje v subjektivnost. Da pa bi to lahko uspešno potekalo,
mora biti v tej formi sožitja
»nekaj za same individuume. Moramo biti na določene načine poplačani, ka-
kor tudi od tega sfrustrirani; sicer bi bila država prisiljena, da bi se zatekla h goli
prisili, s čimer bi utrpela izgubo svoje kredibilnosti.«18
Ni dvoma, da na področju družinske politike kar naprej poteka neneh-
na menjava koncesij države družini in obratno predvsem v obliki dopušča-
nja nedotakljive intimnosti, pa tudi v oblikah dodeljevanja prednosti dru-
žinskim ljudem (formalno poročenim) nasproti samskim v zameno za tr-
dnejši socialni mir in za vzgojo otrok, bodočih državljanov. Glede na to,
kakšne koncesije država dodeljuje družini in kakšne zahteve ji postavlja, jo
lahko definiramo tudi kot bolj ali manj totalitarno. Tisto, kar je izgubljeno
s prepuščanjem prostora vladajoči ideologiji na drugi fronti, denimo zaradi
kakšnih drugih domnevno pomembnejših političnih zadev, se po navadi
(prepozno) izkaže kot spregledano osvajanje prostora po totalitarnih agen-
sih, kot se je pokazalo npr. ob vzpostavitvi fašizma. Zato je na mestu še eno
opozorilo Terryja Eagletona: »Trditi, da je ‚notranji prostor‘ neprimerna
metafora za upodabljanje človeške svobode, seveda ne pomeni, da zaniku-
jemo obstoj te svobode. Pomeni samo zanikovanje tega, da bi kdajkoli lah-
ko bilo koristno o človekovi svobodi misliti kot o ‚notranji‘.«19 Konec kon-
cev ta ugotovitev zadeva tudi iztek revolucije šestdesetih let v oblikah kre-
iranja »svobodnih skupnosti« zunaj sistema in je obenem komentar neu-
speha strategij usmerjenih v »osvoboditev odznotraj«.
18 Terry Eagleton, The significance of Theory, 37.
19 N. d., 37.
ričnim spremembam. Tako kot so revolucionarji na prvi fronti obnemogli
pred nalogo vzpostavitve socialistične družbe, so pa – vsaj v razvitejših de-
mokracijah – dosegli vrsto relativnih uspehov na področju dolžine delov-
nega časa, dopusta, svobode tiska itn. Prav ta »notranja« svoboda, imeno-
vana tudi družinska intimnost, je mehanizem, preko katerega se vladajo-
ča ideologija vpisuje v subjektivnost. Da pa bi to lahko uspešno potekalo,
mora biti v tej formi sožitja
»nekaj za same individuume. Moramo biti na določene načine poplačani, ka-
kor tudi od tega sfrustrirani; sicer bi bila država prisiljena, da bi se zatekla h goli
prisili, s čimer bi utrpela izgubo svoje kredibilnosti.«18
Ni dvoma, da na področju družinske politike kar naprej poteka neneh-
na menjava koncesij države družini in obratno predvsem v obliki dopušča-
nja nedotakljive intimnosti, pa tudi v oblikah dodeljevanja prednosti dru-
žinskim ljudem (formalno poročenim) nasproti samskim v zameno za tr-
dnejši socialni mir in za vzgojo otrok, bodočih državljanov. Glede na to,
kakšne koncesije država dodeljuje družini in kakšne zahteve ji postavlja, jo
lahko definiramo tudi kot bolj ali manj totalitarno. Tisto, kar je izgubljeno
s prepuščanjem prostora vladajoči ideologiji na drugi fronti, denimo zaradi
kakšnih drugih domnevno pomembnejših političnih zadev, se po navadi
(prepozno) izkaže kot spregledano osvajanje prostora po totalitarnih agen-
sih, kot se je pokazalo npr. ob vzpostavitvi fašizma. Zato je na mestu še eno
opozorilo Terryja Eagletona: »Trditi, da je ‚notranji prostor‘ neprimerna
metafora za upodabljanje človeške svobode, seveda ne pomeni, da zaniku-
jemo obstoj te svobode. Pomeni samo zanikovanje tega, da bi kdajkoli lah-
ko bilo koristno o človekovi svobodi misliti kot o ‚notranji‘.«19 Konec kon-
cev ta ugotovitev zadeva tudi iztek revolucije šestdesetih let v oblikah kre-
iranja »svobodnih skupnosti« zunaj sistema in je obenem komentar neu-
speha strategij usmerjenih v »osvoboditev odznotraj«.
18 Terry Eagleton, The significance of Theory, 37.
19 N. d., 37.