Page 42 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 42
Vzgoja družbe
stva »neadekvatnega«. Metode preprečevanja rasti tega dela prebivalstva
so bile tako imenovane karantene in prisilna sterilizacija. V ZDA je bilo
zato na podlagi pravnih možnosti, ki jih je izsililo evgenistično gibanje, ste-
riliziranih 45.000 ljudi, večinoma revnih žensk. Evgeniki, ki so zagovarjali
tudi metode kontrole rojstev, pa so bili kasneje razočarani, saj so opazili, da
so te metode vplivale na zmanjševanje številnosti članov družin v srednjih
in višjih slojih, manj pa na številnost članov družin domnevno biološko in-
feriornih nižjih slojev, kar seveda ni bilo v skladu s projektom postopne-
ga »ozdravljenja družbe s povečevanjem proporca rojstev superiornih po-
sameznikov superiornim staršem«. Poleg tega pa je evgenično gibanje za-
mrlo tudi spričo dokaj očitnih podobnosti z rasnimi teorijami v nacizmu.17
Družina, seksualnost, svoboda
Vse, kar smo do tu nanizali, opozarja na dejstvo, da je ideološko po-
lje, označeno s pojmom družine in/ali zakonske zveze, polje konfrontaci-
je v grobem dveh ideoloških sistemov. Na eni strani pač tistega, ki bi ga po-
gojno lahko imenovali konservativnega, in ki običajno deluje bodisi z za-
ledjem skrbniških aparatov države bodisi se odklonilno ozira na vmeša-
vanje državnih instanc. Ne glede na inačico pa vedno zahteva zavarovanje
družine, zdaj v imenu nacije, zdaj v imenu morale, zdaj v imenu ekonomi-
je, zdaj v imenu vere itn. V optiki te usmeritve se v družini, ki kot ustano-
va nastane s sklenitvijo zakonske zveze, realizirajo dogmatsko postavljeni
občestveni ideali ali vsaj socialna stabilnost občestva. Nasproti temu na-
stopa vrsta gibanj, ki pa se dandanes vse bolj navezujejo na sodobni femi-
nizem, in kljub širokemu spektru nazorov – od radikalne zahteve po uki-
nitvi družine do liberalnega modela zagotavljanja uslug za sicer svobodno
družino – vendarle zastopajo načela svobode ter bolj ali manj permisiv-
ne vzgoje otrok. Ta gibanja postavljajo svoje zahteve predvsem na podla-
go pravic ženske. Toda med obema pozicijama ni prave simetrije. Zasto-
pniki prve smeri običajno govorijo o družini kot podrejeni kategoriji, to-
rej o družini kot temelju družbe, kot o »celici«, v kateri naj se realizira ti-
sto, kar »družba« (namreč sami ti konservativci) šteje za dobro. Zastopni-
ki drugega tipa diskurza pa govorijo o družini kot o konkretni družbeni
formi, o njenih problemih v konkretnem družbenem kontekstu, v danih
materialnih razmerah ipd. Toda, kot vidimo, se problem družine v obeh pri-
merih definira predvsem kot problem ženske! Torej je pravi naslovnik pozi-
vov za zdravo družino pravzaprav ženska, ki naj bi se v imenu družine kot
najvišje vrednote podredila določenim zahtevam, ki jih postavljajo naci-
17 O evgeniki prim. Rosalind P. Petchesky, Abortion and Woman‘s Choice, London 1986.
stva »neadekvatnega«. Metode preprečevanja rasti tega dela prebivalstva
so bile tako imenovane karantene in prisilna sterilizacija. V ZDA je bilo
zato na podlagi pravnih možnosti, ki jih je izsililo evgenistično gibanje, ste-
riliziranih 45.000 ljudi, večinoma revnih žensk. Evgeniki, ki so zagovarjali
tudi metode kontrole rojstev, pa so bili kasneje razočarani, saj so opazili, da
so te metode vplivale na zmanjševanje številnosti članov družin v srednjih
in višjih slojih, manj pa na številnost članov družin domnevno biološko in-
feriornih nižjih slojev, kar seveda ni bilo v skladu s projektom postopne-
ga »ozdravljenja družbe s povečevanjem proporca rojstev superiornih po-
sameznikov superiornim staršem«. Poleg tega pa je evgenično gibanje za-
mrlo tudi spričo dokaj očitnih podobnosti z rasnimi teorijami v nacizmu.17
Družina, seksualnost, svoboda
Vse, kar smo do tu nanizali, opozarja na dejstvo, da je ideološko po-
lje, označeno s pojmom družine in/ali zakonske zveze, polje konfrontaci-
je v grobem dveh ideoloških sistemov. Na eni strani pač tistega, ki bi ga po-
gojno lahko imenovali konservativnega, in ki običajno deluje bodisi z za-
ledjem skrbniških aparatov države bodisi se odklonilno ozira na vmeša-
vanje državnih instanc. Ne glede na inačico pa vedno zahteva zavarovanje
družine, zdaj v imenu nacije, zdaj v imenu morale, zdaj v imenu ekonomi-
je, zdaj v imenu vere itn. V optiki te usmeritve se v družini, ki kot ustano-
va nastane s sklenitvijo zakonske zveze, realizirajo dogmatsko postavljeni
občestveni ideali ali vsaj socialna stabilnost občestva. Nasproti temu na-
stopa vrsta gibanj, ki pa se dandanes vse bolj navezujejo na sodobni femi-
nizem, in kljub širokemu spektru nazorov – od radikalne zahteve po uki-
nitvi družine do liberalnega modela zagotavljanja uslug za sicer svobodno
družino – vendarle zastopajo načela svobode ter bolj ali manj permisiv-
ne vzgoje otrok. Ta gibanja postavljajo svoje zahteve predvsem na podla-
go pravic ženske. Toda med obema pozicijama ni prave simetrije. Zasto-
pniki prve smeri običajno govorijo o družini kot podrejeni kategoriji, to-
rej o družini kot temelju družbe, kot o »celici«, v kateri naj se realizira ti-
sto, kar »družba« (namreč sami ti konservativci) šteje za dobro. Zastopni-
ki drugega tipa diskurza pa govorijo o družini kot o konkretni družbeni
formi, o njenih problemih v konkretnem družbenem kontekstu, v danih
materialnih razmerah ipd. Toda, kot vidimo, se problem družine v obeh pri-
merih definira predvsem kot problem ženske! Torej je pravi naslovnik pozi-
vov za zdravo družino pravzaprav ženska, ki naj bi se v imenu družine kot
najvišje vrednote podredila določenim zahtevam, ki jih postavljajo naci-
17 O evgeniki prim. Rosalind P. Petchesky, Abortion and Woman‘s Choice, London 1986.
