Page 131 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 131
alna vzgoja 129
in njena nerešljiva
nasprotja
Kdor se v Sloveniji na področju vzgoje in izobraževanja v teoriji in
praksi srečuje s pojmovnimi in terminološkimi razpravami, dile-
mami in nesporazumi (še zlasti pa, če se mu to dogaja daljši čas), se naj-
brž zaveda, da za dokončno določitev pomena pojma »vzgoja« in pome-
na pojma »izobraževanje« ni nikakršnega upanja. To velja tako v prime-
rih, ko sta oba pojma rabljena soodvisno, kot v primerih, ko sta rabljena lo-
čeno, saj razpravljavci, ki govorijo in pišejo o enem, zelo hitro doživijo opo-
zorila drugih razpravljavcev ali občinstva, da so »pozabili« na drugo. Ne
da bi tratili dragoceni čas za proučevanje zdaj že kar obilnega fonda knjig,
člankov in razprav v slovenščini (pravzaprav na vseh ravneh: od znanstve-
nega pisanja do najbanalnejšega žurnalizma) na temo povezave, razlik in
nasprotij v pojmovnem paru vzgoje in izobraževanja, lahko rečemo, da ta
dvojica pojmov nenehno generira razlikujoče se, nasprotujoče si in pona-
vljajoče se diskurze tako rekoč v neskončnost. Pri tem ne gre vedno samo
za »nedolžne« zdaj učene zdaj aktivistične ali prakticistične diskusije, am-
pak gre zelo pogosto za razhajanja, ki hitro pridobijo izrazito politične in
ideološke konotacije. Čeprav v drugih jezikovnih okoljih prav tako lah-
ko govorimo o »neskončnih« razpravljanjih o edukacijskih problemati-
kah, pa bi najbrž lahko zatrdili, da tista razmišljanja, ki bi jih v Sloveniji vi-
deli kot razmišljanja o vzgojni problematiki in tista druga, ki bi se v »slo-
venskem razumevanju« nanašala na izobraževalno problematiko, ne po-
tekajo druga proti drugim, ampak potekajo veliko bolj vzporedno ter do-
polnjujoče se in večinoma ne tako izrecno vzajemno izključujoče se. Goto-
vo bi bilo treba to trditev še dokazati, kar bi pomenilo primerjanje razpra-
vljanj o vzgoji in izobraževanju v raznolikih jezikovnih, kulturnih ali druž-
in njena nerešljiva
nasprotja
Kdor se v Sloveniji na področju vzgoje in izobraževanja v teoriji in
praksi srečuje s pojmovnimi in terminološkimi razpravami, dile-
mami in nesporazumi (še zlasti pa, če se mu to dogaja daljši čas), se naj-
brž zaveda, da za dokončno določitev pomena pojma »vzgoja« in pome-
na pojma »izobraževanje« ni nikakršnega upanja. To velja tako v prime-
rih, ko sta oba pojma rabljena soodvisno, kot v primerih, ko sta rabljena lo-
čeno, saj razpravljavci, ki govorijo in pišejo o enem, zelo hitro doživijo opo-
zorila drugih razpravljavcev ali občinstva, da so »pozabili« na drugo. Ne
da bi tratili dragoceni čas za proučevanje zdaj že kar obilnega fonda knjig,
člankov in razprav v slovenščini (pravzaprav na vseh ravneh: od znanstve-
nega pisanja do najbanalnejšega žurnalizma) na temo povezave, razlik in
nasprotij v pojmovnem paru vzgoje in izobraževanja, lahko rečemo, da ta
dvojica pojmov nenehno generira razlikujoče se, nasprotujoče si in pona-
vljajoče se diskurze tako rekoč v neskončnost. Pri tem ne gre vedno samo
za »nedolžne« zdaj učene zdaj aktivistične ali prakticistične diskusije, am-
pak gre zelo pogosto za razhajanja, ki hitro pridobijo izrazito politične in
ideološke konotacije. Čeprav v drugih jezikovnih okoljih prav tako lah-
ko govorimo o »neskončnih« razpravljanjih o edukacijskih problemati-
kah, pa bi najbrž lahko zatrdili, da tista razmišljanja, ki bi jih v Sloveniji vi-
deli kot razmišljanja o vzgojni problematiki in tista druga, ki bi se v »slo-
venskem razumevanju« nanašala na izobraževalno problematiko, ne po-
tekajo druga proti drugim, ampak potekajo veliko bolj vzporedno ter do-
polnjujoče se in večinoma ne tako izrecno vzajemno izključujoče se. Goto-
vo bi bilo treba to trditev še dokazati, kar bi pomenilo primerjanje razpra-
vljanj o vzgoji in izobraževanju v raznolikih jezikovnih, kulturnih ali druž-
